Graditev 400 kV omrežja

Uradno se je gradnja 400 kV prenosnega omrežja Nikole Tesle, kot dela enotnega omrežja takratne Jugoslavije, začela 23. novembra 1972 s sklepom zveznega izvršnega sveta in ratifikacijo sporazuma o jamstvu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj. V okviru prve faze je bilo v Sloveniji zgrajenih 287,2 kilometra enosistemskih daljnovodov, in sicer od Krškega do Maribora, od Maribora do Ljubljane in vmes še do Šoštanja, od Ljubljane do Divače in od Divače do Meline pri Reki na hrvaški strani.

Med Zagrebom in Krškim ter med Mariborom in Mihovci pa je bilo zgrajenih 36,3 kilometra dvositemskih 400 kV daljnovodov. V tem obdobju so bile zgrajene tudi ustrezne trasnformatorske postaje, in sicer RTP 400/110 kV Maribor v Dogošah, RTP 400/220 kV Ljubljana v Beričevem in RTP 400/220/110 kV Divača. Druga faza je obsegala gradnjo 400 kV daljnovoda od Divače do Redipuglia, 2 x 400 kV daljnovod Maribor-Kainachtal, 400/220 kV Podlog, 2 x 400 kV daljnovod Beričevo-Kranj-Okroglo in RTP 400/110 kV Kranj-Okroglo.

Del druge faze tega napetostnega nivoja je bil tudi daljnovod Krško-Beričevo, ki pa je v pripravi na skorajšnjo gradnjo. Leta 2002 je bila dana v obratovanje 400/110 kV RTP z razpletom na 110 kV poleg NE Krško.