Pojmovnik

• Čezmejne prenosne zmogljivosti
  • Določanja višine ČPZ
    • ENTSO-E metodologija določanja višine ČPZ
  • Natančnejši opis izračuna ČPZ
  • NTC in ATC
  • Avkcije za ČPZ
  • Spajanje trgov z električno energijo (Market Coupling) 
  • Zanesljivost dodeljenih ČPZ
  • Napovedi ATC in AAC
  • Ocena zanesljivost napovedi ATC
  • Uporaba ČPZ
  • EIC kode
     

• Obratovanje prenosnega omrežja
  • Prenosno omrežje
  • Obratovanje
    • Standardi obratovanja
    • Izklopi in izpadi daljnovodov
  • Upravljanje prezasedenosti slovenskega prenosnega omrežja
    • Prezasedenost na povezavah s sosednjimi EES
    • Prezasedenost na notranjem omrežju
    • Ukrepi za odpravljanje prezasedenosti
       

• Proizvodnja in prevzem električne energije iz prenosnega omrežja
  • Prevzem električne energije iz prenosnega omrežja
  • Proizvodnja električne energije v Sloveniji
    • Večji proizvajalci električne energije (več kot 100 MW proizvodne moči)
       

• Razvoj, priključitev in dostop do prenosnega omrežja
  • Razvoj prenosnega omrežja
    • Strategija razvoja elektroenergetskega sistema RS
  • Uporaba prenosnega omrežja
    • Pridobitev Mnenja o vplivu na prenosno omrežje
    • Pridobitev Soglasja za priključitev na prenosno omrežje
    • Poseg v območje varovalnih pasov prenosnega omrežja
    • Dostop do prenosnega omrežja
    • Obračun uporabe prenosnega omrežja
       

• Sistemske storitve
  • Izravnava odstopanj
    • Krovna pogodba

Čezmejne prenosne zmogljivosti

Čezmejne prenosne zmogljivosti (ČPZ) so zmogljivosti vodov, ki povezujejo sosednje elektroenergetske sisteme (EES). Slovenski EES je s ČPZ povezan s tremi sosednjimi EES: avstrijskim, italijanskim in hrvaškim.

na vrh

Določanja višine ČPZ

Višina ČPZ, ki jih sistemski operater ponudi za komercialne namene, je omejena. ELES ČPZ za vse tri meje (slovensko-avstrijska, slovensko-hrvaška, slovensko-italijanska) izračunava po metodologiji določanja višine ČPZ, dogovorjeni znotraj organizacije sistemskih operaterjev v Evropi, ENTSO-E.

na vrh

ENTSO-E metodologija določanja višine ČPZ

Metodologija določanja višine ČPZ upošteva stanje EES, ki se spreminja zaradi različnih obremenitev, različnega števila njegovih uporabnikov (proizvajalcev, odjemalcev) ter konfiguracije omrežja, in trajno dopustni tok posameznega elektroenergetskega elementa, ki se spreminja v odvisnosti od letnega časa in je odvisen predvsem od dovoljene temperature elektroenergetskega elementa ter temperature okolice. Zaradi tega se za posamezno mejo indikativne vrednosti ČPZ ali NTC (Net Transfer Capacity) določijo posebej za zimo in za poletje. Izračuni NTC temeljijo na simulacijskih modelih celotnega sinhrono povezanega omrežja, t.i. referenčnih modelih, za zimo in poletje prihajajočega leta (dolgoročni izračuni), ali pa na bilateralno pripravljenih modelih, ki natančneje opisujejo prihajajoče elektroenergetske razmere (kratkoročni izračuni).

Prvi korak pri določanju ČPZ je simulacija čezmejnih izmenjav delovnih moči. Celotno prenosno zmogljivost med dvema sosednjima EES določimo s postopnim povečevanjem izmenjave med sistemoma in sprotnim preverjanjem varnega obratovanja sistema. Simulacija poteka na modelu, ki upošteva v naprej določene/dogovorjene izmenjave med sistemi (Base case exchanges). Povečevanje izmenjave se praviloma izvaja s povečevanjem proizvodnje v enem sistemu in z zmanjševanjem v drugem. Povečevanje je mogoče izvesti na več načinov npr. proporcionalni dvig/spust proizvodnje, dvig/spust s pomočjo utežnih faktorjev, v primeru majhne proizvodne zmogljivosti EES je mogoč tudi dvig/spust obremenitev.

Povečevanje izmenjave delovnih moči med EES izvajamo do trenutka, ko pride do ogrožanja varnega obratovanja EES. Pri tem se preverja termična obremenitev elementov, napetostne razmere in dinamična stabilnost v sistemu. Če se ugotovi kršitev katerega izmed kriterijev za varno obratovanje in tega ni možno odpraviti z določenimi ukrepi, potem to obratovalno stanje predstavlja mejo varnega obratovanja. Na podlagi tako določene meje varnega obratovanja lahko določimo celotno prenosno zmogljivost med EES, in sicer po enačbi:

TTC = BCE + ∆E = NTC + TRM

Kjer je:

• TTC = Total Transfer Capacity ali celotna prenosna zmogljivost. TTC je največja možna, sigurna izmenjava moči med dvema sosednjima EES z upoštevanjem varnostnih standardov v posameznem EES.
   
• BCE = Base case exchange ali izhodiščni model izmenjav.
   
• ∆E = povečanje izmenjave. Skupaj z izmenjavo v izhodiščnem modelu predstavlja moč, ki jo je možno izmenjevati med EES ob predpostavki zanesljivega obratovanja EES.
   
• NTC = Net Transfer Capacity ali neto čezmejna prenosna zmogljivost (predvidena za komercialno uporabo) je razlika med celotno in zanesljivostno prenosno zmogljivostjo.
   
• TRM = Transmission Reliability Margin ali zanesljivostna prenosna rezerva določa prenosno zmogljivost, ki jo mora sistemski operater zagotoviti zaradi možnega izpada največjega agregata v regulacijskem območju, zaradi kotnih ali napetostnih stabilnostnih problemov ipd.

Če obstajajo že dodeljene čezmejne prenosne zmogljivosti (v okviru letne ali mesečnih avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti), izračunamo razpoložljive čezmejne prenosne zmogljivosti po enačbi:

ATC=NTC-AAC

Kjer je:

• ATC = Available Transfer Capacity ali razpoložljiva ČPZ predstavlja neoddani del NTC, ki je namenjen za nadaljnjo komercialno rabo.
   
• AAC = Already Allocated Capacity ali že dodeljene ČPZ.

Spodnja slika prikazuje gibanje vrednosti TTC, TRM, NTC, ATC in AAC, ki se v različnih časovnih obdobjih spreminjajo:

Celotna ENTSO-E metodologija določanja NTC/ATC je natančneje opisana v dokumentu "NTC and ATC in the IEM, information for user, ETSO, March 2000".

na vrh

Natančnejši opis izračuna ČPZ

V priloženih dokumentih ELES podaja natančnejši opis izračuna skupnih ČPZ za slovensko-avstrijsko in slovensko-hrvaško mejo za leto 2012:

Izračun skupnih ČPZ za slovensko-avstrijsko mejo za leto 2013

Izračun skupnih ČPZ za slovensko-hrvaško mejo za leto 2013

Za severno italijansko mejo vsi sistemski operaterji na tej meji izračunajo skupen NTC. Metodologija izračuna skupnega NTC je opisana v dokumentu "Methodology for the joint assessment of the net transfer capacity at the northern italian interconnection". Način razdelitve skupnega NTC med posamezne sistemske operaterje oz. višina NTC za posameznega operaterja pa je določena na podlagi nekaterih ad hoc delitvenih faktorjev, ki izvirajo v zgodovinskih bilateralnih dogovorih in odnosih.

na vrh

NTC in ATC za dodeljevanje

NTC vrednosti predstavljajo vrednosti celotnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti na določeni meji, namenjenih za komercialno dodeljevanje, ob upoštevanju vseh kriterijev zanesljivega in varnega obratovanja obeh sosednjih omrežij. Sistemski operater ločeno objavlja vrednosti NTC za vsako smer in vsako mejo, tako da objavlja indikativno vrednost NTC, ki jo skupaj za celo leto določita sosednja sistemska operaterja, in vrednost NTC v dnevu D-1, ki predstavlja dejansko vrednost NTC in se lahko v primerih posebnih obratovalnih razmer oz. nepričakovanih dogodkov razlikuje od indikativnega.

ATC vrednost predstavlja vrednost razpoložljivih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki so še na voljo za dodeljevanje za komercialne namene. ELES objavlja višino ATC za vsak tip avkcije; za letno, mesečne in dnevne avkcije, in po zaključeni dnevni avkciji. V primeru, ko udeleženec avkcije, ki so mu bile ČPZ dodeljene na letni ali mesečni avkciji, le-te vrne sistemskemu operaterju za nadaljnjo prodajo, se za višino vrnjenih ČPZ poveča vrednost ATC za nadaljnje dodeljevanje. Prav tako se zaradi t.i. netting-a, ki se izvaja po nominaciji dolgoročnih ČPZ ATC za dnevno avkcijo poveča za višino nominiranih dolgoročnih ČPZ v nasprotni smeri.

na vrh

Avkcije za ČPZ

ELES dodeljuje ČPZ na eksplicitnih in implicitnih avkcijah.

Na slovensko-avstrijski in slovensko-hrvaški meji je ELES izvedbo eksplicitnih avkcij zaupal skupni avkcijski pisarni CEE regije – Central Allocation Office (CAO). Na slovensko-italijanski meji izvaja letne in mesečne eksplicitne avkcije ter avkcije znotraj dneva (intraday) v obe smeri avkcijska pisarna CASC.EU. Na dnevni ravni se prenosne zmogljivosti dodeljujejo v okviru projekta spajanja trgov (Market Coupling) – implicitne avkcije v sodelovanju s TERNO ter slovensko (BSP) in italijansko (GME) borzo električne energijje. ČPZ se dodeljujejo skladno z trenutno veljavnimi avkcijskimi pravili. V spodnji tabeli prikazujemo način dodeljevanja ČPZ in izvajalca avkcij za obe smeri za vsako od treh mej:

ČPZ se dodeljujejo na letnih avkcijah, ki se izvajajo enkrat letno, mesečnih avkcijah, ki se izvajajo enkrat mesečno in na dnevnih avkcijah. Dnevne avkcije na slovensko-italijanski, slovensko-avstrijski in slovensko-hrvaški meji potekajo vse dni v tednu od ponedeljka do nedelje.

Dodeljevanje ČPZ znotraj dneva (intraday) poteka na slovensko-avstrijski, slovensko-hrvaški in slovensko-italijanski meji. Možno je po uskladitvi voznih redov.

Na slovensko-avstrijski in slovensko-hrvaški meji se dodeljevanje znotraj dneva začne ob 18.00 na D-1 in poteka za vsako uro do H-1, po principu vrstnega reda prispelih ponudb (“first come first serve”). Na slovensko-italijanski meji CASC.EU izvede dve avkciji, prvo na dan D-1 ob 13.55 za obdobje dneva D od ure 0 do 24 in drugo na dan D ob 10.25 za obdobje dneva D od ure 16 do 24.

na vrh

Spajanje trgov z električno energijo (Market Coupling)

Market coupling  je angleški izraz za spajanje trgov z električno energijo. Je ena izmed metod obvladovanja zamašitev pri čezmejnem trgovanju z električno energijo. Predstavlja implicitno dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kjer so le te vhodni parameter optimizacijskega algoritma, ki se izvaja ob nakupu/prodaji električne energije na dveh ali več sosednjih borzah z električno energijo, med katerima(i) prihaja do zamašitev.

na vrh

Zanesljivost dodeljenih ČPZ

Stopnja zanesljivosti dodeljenih ČPZ je določena v avkcijskih pravilih za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. V nadaljevanju povzemamo informacije o zanesljivosti dodeljenih ČPZ, po posameznih mejah dodeljevanja.

Slovensko-italijanska meja:

Letne in mesečne ČPZ se ponujajo kot zanesljive ČPZ, razen v primeru znižanj zaradi višje sile ali če je mogoče varno obratovanje omrežja po upoštevanju vseh drugih razpoložljivih ukrepov skladno z ustrezno državno in evropsko zakonodajo zagotoviti samo z znižanjem ČPZ. Znižanje ČPZ zaradi zagotavljanja varnega obratovanja omrežja lahko traja največ 35 enakovrednih dni v letu. Ta omejitev je izračunana za vsako smer posebej. Enakovredni dan je ovrednoten vsak mesec in mesec za mesecem kot povprečje dolgoročnih (letne+mesečne) PTR dodeljenih v enem dnevu:

Enakovreden dan (mesec M) = (celotna letna in mesečna PTR meseca M) / (število dni v mesecu M))

Dnevne ČPZ se dodeljujejo kot zanesljive ČPZ katerih uporabe po dodelitvi na dnevni avkciji ni mogoče omejiti.

Sistemska operaterja jamčita za realizacijo voznih redov čezmejnih izmenjav na slovensko-italijanski meji, razen v primerih višje sile.

Slovensko-avstrijska meja:

Letne, mesečne in dnevne vrednosti ATC se dodeljujejo kot zanesljive ČPZ, razen v primeru znižanja zaradi višje sile ali če je mogoče varnost obratovanja omrežja po upoštevanju vseh drugih razpoložljivih ukrepov skladno z ustrezno državno in evropsko zakonodajo zagotoviti samo z znižanjem dodeljenih ČPZ.

Slovensko-hrvaška meja:

Letne, mesečne in dnevne vrednosti ATC se dodeljujejo kot zanesljive ČPZ, razen v primeru znižanja zaradi višje sile ali če je mogoče varnost obratovanja omrežja po upoštevanju vseh drugih razpoložljivih ukrepov skladno z ustrezno državno in evropsko zakonodajo zagotoviti samo z znižanjem dodeljenih ČPZ.

Stopnjo zanesljivosti dodeljenih ČPZ določimo na podlagi statističnih podatkov. Stopnja zanesljivosti predstavlja razmerje med skupno količino dodeljenih ČPZ v MWh za določeno obdobje in med skupno količino nereduciranih ČPZ za enako obdobje, pri čemer nereducirane vrednosti predstavljajo razliko med dodeljenimi ČPZ in reduciranimi ČPZ za to obdobje. Stopnjo zanesljivosti dodeljenih ČPZ torej izračunamo kot:

 

kjer je:

S_D                    stopnja zanesljivosti dodeljenih ČPZ

ČPZ_dodeljene      skupna vrednost dodeljenih ČPZ za uro h,

ČPZ_reducirane     skupna vrednost reduciranih ČPZ za uro h,

h                      ure v obdobju za katerega je bila narejena statistična analiza.

Stopnja zanesljivosti dodeljenih ČPZ na slovenskih mejah za leto 2011:

  na vrh

Napovedi ATC in AAC
 

ELES objavlja letne, mesečne, tedenske in dnevne napovedi ATC (Available Transfer Capacities – razpoložljive čezmejne prenosne zmogljivosti). Letno napoved ATC objavlja za naslednjih dvanajst (12) mesecev, ki jih v primeru spremembe mesečne napovedi ATC posodobi z objavo novega dokumenta. Mesečne napovedi so pripravljene za tedne v mesecu, ki sledi, tedenske napovedi pa za dneve v tednu, ki sledi. Mesečne in tedenske napovedi ATC ELES objavi po izvedeni mesečni avkciji za ČPZ, in sicer za obdobje za katerega je bila mesečna čezmejna prenosna zmogljivost dodeljena. Dnevne napovedi ATC so enake ATC, objavljenemu za dodeljevanje na dnevnih avkcijah.

V dokumentih, kjer ELES na svoji spletni strani objavlja napovedi ATC, objavlja tudi vsoto že dodeljenih ČPZ - AAC (Already Allocated Capacities), ki so bile dodeljene na predhodnih avkcijah za dodeljevanje ČPZ. Vrednosti AAC ELES objavi za vsako časovno enoto, za katero objavi napoved ATC.

 na vrh

Ocena zanesljivost napovedi ATC

Napovedi ATC, objavljene na spletni strani ELES, temeljijo na najboljših informacijah o razpoložljivih ČPZ v prihodnosti. Kljub informacijam, ki so na voljo imajo te napovedi še vedno določeno mero negotovosti, ki izhaja iz tega, da v času izdelave napovedi niso na voljo vse informacije, ki vplivajo na dejanske vrednosti ČPZ.

Stopnjo zanesljivosti napovedi ČPZ vrednosti določimo na podlagi statističnih podatkov. Stopnja zanesljivosti predstavlja razmerje med skupno količino napovedanih ČPZ v MWh za določeno obdobje in med skupno količino realiziranih oz. razpoložljivih ČPZ za enako obdobje, pri čemer realizirane vrednosti predstavljajo vsoto vseh dodeljenih ČPZ oz. ČPZ, ki so bile razpoložljive za to obdobje. Stopnjo zanesljivosti objavljenih napovedi za tekoče koledarsko leto torej izračunamo kot:

kjer je 

S_T                     stopnja zanesljivosti napovedi ČPZ za tekoče koledarsko leto,

ČPZ_napoved         napovedana vrednost ČPZ (NTC oz. ATC) za uro h,

ČPZ_realizacija       realizirana oz. razpoložljiva vrednost ČPZ (NTC oz. ATC) za uro h,

h                        ure v obdobju za katerega je bila narejena statistična analiza.

Stopnja zanesljivosti napovedi ČPZ za naslednje koledarsko leto, za katero razpolagamo z manj informacijami kot za tekoče koledarsko leto, se določi tako, da se stopnja zanesljivosti za tekoče koledarsko leto pomnoži z negotovostjo spremembe ČPZ za naslednje koledarsko leto. Negotovost spremembe ČPZ za naslednje koledarsko leto se izračuna na podlagi pričakovane vrednosti ČPZ za naslednje koledarsko leto (ČPZ_N) in ocene povprečne pričakovane absolutne spremembe ČPZ v naslednjem koledarskem letu (ΔČPZ_N), ki predstavlja negotovost pričakovane vrednosti ČPZ za naslednje koledarsko leto.

kjer je:

S_N                     stopnja zanesljivosti napovedi ČPZ za naslednje koledarsko leto,

ΔČPZ_N              povprečna pričakovana absolutna sprememba ČPZ za naslednje koledarsko leto, ki predstavlja negotovost pričakovane vrednosti ČPZ za naslednje koledarsko leto,

ČPZ_N                pričakovana vrednost ČPZ za naslednje koledarsko leto.

Stopnje zanesljivosti vseh objavljenih napovedi ČPZ (S_T), izračunanih za leto 2011 na podlagi metodologije določanja zanesljivosti napovedi ČPZ ter stopnje zanesljivosti napovedi ČPZ (S_N) za leto 2012, so objavljene v spodnji tabeli:

na vrh

Uporaba ČPZ

Udeleženci avkcij, ki so jim bile ČPZ dodeljene, najavijo njihovo uporabo v obliki t.i. voznih redov. Z voznimi redi sporočijo, koliko dodeljenih ČPZ na določeni meji in za določeno smer bodo uporabili za čezmejni prenos električne energije. ELES sprejema najavo uporabe dolgoročnih ČPZ (dodeljenih na letni in mesečni avkciji) do roka za jutranjo najavo voznih redov, kratkoročnih ČPZ (dodeljenih na dnevni avkciji) pa do roka za popoldansko najavo voznih redov. Točni roki za najavo voznih redov so določeni v avkcijskih pravilih in v Sistemsko obratovalnih navodilih (SONPO). Na evropskem nivoju določen postopek v zvezi z najavami in usklajevanji voznih redov pa je določen v Obratovalnem priročniku (Operation Handbook), Politiki 2.

ELES po poteku roka za najavo voznih redov vse prispele vozne rede za vsako mejo in smer združi in jih uskladi s sosednjim sistemskim operaterjem. Po uskladitvi voznega reda ELES uporabniku odobri posamezen prenos električne energije s potrditvijo voznega reda, v skladu s Sistemsko obratovalnimi navodili (SONPO).

na vrh

EIC kode

EIC koda (Energy Identification Code) predstavlja edinstveno kodo za identifikacijo posameznega udeleženca na trgu z električno energijo in tako zagotavlja bolj učinkovito medsebojno elektronsko izmenjavo podatkov.

ELES ima status lokalnega podeljevalca EIC kod in jih tako podeljuje udeležencem trga na podlagi njihovih zahtevkov v skladu s pravili dodeljevanja EIC kod.

Pravila dodeljevanja EIC kod določajo:

• Koda je globalno edinstvena. Osnovni princip dodeljevanja je, da je samo ena koda dodeljena za identifikacijo enega subjekta.
• Ko je EIC koda enkrat dodeljena, bo ostala nespremenjena in aktivna dokler se status nosilca ne spremeni. Posledično EIC koda ne bo spremenjena, če se spremeni samo ime organizacije.
• Ko entiteta preneha obstajati, bo EIC koda ukinjena.
• Ukinjene EIC kode ne bo možno ponovno uporabiti.
• Pred dodelitvijo EIC kode mora lokalni podeljevalec kod preveriti in registrirati vsako kodo pri centralnem podeljevalcu kod (Central Issuing Office).
• Če EIC koda ni potrjena s strani Central Issuing Office, je dodeljena koda le lokalna in je veljavna samo znotraj domene lokalnega podeljevalca kod.

Seznam vseh dodeljenih kod :
http://www.entsoe.eu/fileadmin/user_upload/edi/library/eic/cds/area.htm
Seznam na ELES-u dodeljenih EIC kod:
seznam
Povezava do kratkih navodil in pogosto zastavljenih vprašanj (Faq):
FAQ

na vrh

Obratovanje prenosnega omrežja

ELES je kot sistemski operater prenosnega omrežja odgovoren za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju.

Informacije o obratovanju ELES objavlja v okviru tedenskih, mesečnih in letnih poročil o obratovanju. V začetku leta pa ELES objavi Zgibanko - poročilo o dogajanjih v EES Slovenije za preteklo koledarsko leto.

ELES v začetku leta objavi tudi Indikativno elektroenergetsko bilanco (IEEB), kjer so prikazane napovedi proizvodnje in prevzema iz prenosnega omrežja in planirani remonti proizvodnih objektov ter plan izklopov daljnovodov in transformatorjev za tekoče leto.

na vrh

Prenosno omrežje

Prenosno omrežje obsega:

• 1736 km daljnovodov in 8 energetskih transformatorjev na 110 kV napetostnem nivoju,
• 328 km daljnovodov in 10 energetskih transformatorjev na 220 kV napetostnem nivoju in
• 508 km daljnovodov in 9 energetskih transformatorjev na 400 kV napetostnem nivoju.

Skupna sistemska dolžina vseh prenosnih daljnovodov je 2.572 km, skupna moč vseh transformatorjev pa dosega 4.768 MVA.

Elektroenergetski sistem Slovenije je povezan s tremi sosednjimi elektroenergetskimi sistemi. Z Avstrijo ga povezujeta dva 400 kV in en 220 kV daljnovod, z Italijo 400 kV in 220 kV daljnovod in s Hrvaško trije 400 kV, dva 220 kV in trije 110 kV daljnovodi. Med Madžarsko in Slovenijo daljnovodnih povezav še ni, je pa načrtovana 400 kV povezava na relaciji Cirkovce-Pince.

na vrh

Obratovanje

Obratovanje prenosnega sistema se nanaša na vzdrževanje ravnotežja med proizvodnjo in prevzemom električne energije v vsakem trenutku.

na vrh

Varnostni standardi obratovanja in načrtovanja prenosnega omrežja

ELES pri načrtovanju in obratovanju prenosnega omrežja upošteva varnostne standarde, ki omogočajo kontinuiteto kakovosti obratovanja. Varnostni standardi obratovanja in načrtovanja v Sloveniji izhajajo iz zahtevane kakovosti obratovanja v Evropskem prostoru.

Glede na predpisane zahteve kakovosti obratovanja se je v obratovanju in načrtovanju prenosnega omrežja uveljavil predvsem n-1 kriterij. Izpolnjevanje tega kriterija poenostavljeno pomeni, da v primeru izpada posameznega elementa prenosnega omrežja ne pride do motenj napajanja odjemalcev, obratujoči elementi prenosnega omrežja niso trajno preobremenjeni, ni potrebno odpovedovanje prenosov električne energije, ne pride do kaskadnih izpadov in napetostne nestabilnosti ipd..

Detajlneje so varnostni standardi obratovanja in načrtovanja iz stališča zahtev povezanega evropskega sistema elektroenergetskih omrežij opisani v Obratovalnem priročniku (Operation Handbook), iz stališča slovenskega elektroenergetskega sistema pa v Sistemskih obratovalnih navodilih za prenosno omrežje električne energije (SONPO).

na vrh

Izklopi in izpadi daljnovodov

ELES na osnovi plana vzdrževalnih in investicijskih del vsak začetek leta pripravi plan izklopov daljnovodov in drugih elektroenergetskih naprav (EEN) za tekoče leto in jih objavi v Indikativni elektroenergetski bilanci. V planu določi predviden termin in trajanje izklopa posamezne EEN. Izklopi daljnovodov in drugih EEN so potrebni zaradi rednih in izrednih vzdrževalnih del, zaradi investicijskih del, zaradi odprave ali preprečitve okvar ter kot varnostni izklopi z namenom preprečitve ogrožanja zdravja in življenja ljudi ali škode na EEN, pa tudi zaradi optimiranja delovanja prenosnega omrežja.

Poleg tega je ELES na svoji spletni strani posebej izpostavil informacije o načrtovanih izklopih tistih daljnovodov, ki imajo vpliv na ČPZ (Plan tržno pomembnih izklopov), in o izpadih tovrstnih daljnovodov (Tržno pomembni izpadi).

Objavljeni termini izklopov EEN so indikativne narave in zato za ELES neobvezujoči.

na vrh

Upravljanje prezasedenosti slovenskega prenosnega omrežja

Ena izmed poglavitnih nalog sistemskega operaterja je upravljanje prezasedenosti prenosnega omrežja. Prezasedenost prenosnega omrežja je stanje, v katerem vsota delovnih moči sklenjenih kupoprodajnih pogodb v določenem časovnem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne omejitve.

Glede na to, kje prihaja do prezasedenosti, govorimo o prezasedenosti na notranjem omrežju ali pa o prezasedenosti na povezavah s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi (EES).

na vrh

Prezasedenost na povezavah s sosednjimi EES

Prezasedenost na povezavah s sosednjimi EES pomeni stanje, ko je povpraševanje po čezmejnem prenosu električne energije večje kot so tehnične zmogljivosti EES. Sistemski operater v takšnih primerih omeji prenos električne energije med regulacijskimi območji, da bi preprečil preobremenitev posameznih elementov EES oz. da lahko zagotavlja zanesljivost obratovanja EES znotraj standardov (N-1 standard).

Glede na lego slovenskega EES in razmere na regionalnih trgih električne energije pretoki električne energije in posledično povpraševanje po čezmejnih prenosnih zmogljivostih na slovenskih mejah sledijo v pretežni meri dvema vzorcema:

• Tranzit električne energije iz Srednjevzhodne in Jugovzhodne Evrope proti Italiji. Ta pojav je bolj pogost in se pojavlja ob običajnih razmerah na trgih električne energije. Posledično čezmejnih prenosnih zmogljivosti primanjkuje na slovensko-avstrijski meji, v največji meri pa na slovensko-italijanski meji.
• Tranzit električne energije iz Srednjevzhodne Evrope in Italije proti Jugovzhodni Evropi. Ta pojav je redek in sovpada z zelo sušnimi obdobji na območju Jugovzhodne Evrope. Posledično čezmejnih prenosnih zmogljivosti primanjkuje na avstrijsko-slovenski meji.

na vrh

Prezasedenost na notranjem omrežju

V normalnem obratovanju ne prihaja do prezasedenosti v notranjem omrežju, pojavljajo pa se velike obremenitve daljnovodnih povezav na območju med Podlogom in Beričevim v osrednji Sloveniji in na območju spodnje Primorske.

V primerih nenormalnih obratovalnih stanj, ki privedejo do preobremenitev daljnovodnih povezav in transformatorjev, lahko sistemski operater v skladu z zakonskimi pooblastili začasno omejuje dobavo električne energije odjemalcem ali proizvodnjo proizvajalcem z namenom, da prepreči izpade elementov omrežja, ki lahko povzročijo razpad.

na vrh

Ukrepi za odpravljanje prezasedenosti

Ukrepe za odpravljanje prezasedenosti ločimo na dolgoročne in kratkoročne. Dolgoročni ukrepi za odpravljanje prezasedenosti so dodatne investicije in posodabljanje obstoječega prenosnega omrežja, s katerimi razbremenimo obstoječe elemente omrežja. Med dolgoročni in tudi srednjeročni ukrep za odpravljanje prezasedenosti uvrščamo tudi določanje obsega dovoljenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti za komercialno uporabo, ki še omogoča zagotavljanje varnega obratovanja EES. Sistemski operater za ta namen izračuna in objavi količino letnih, mesečnih in dnevnih razpoložljivih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki jih razdeli udeležencem trga na tržni način.

Kljub dolgoročnim in srednjeročnim ukrepom za upravljanje prezasedenosti se lahko v realnem času prezasedenost vseeno pojavi. Vzrok teh prezasedenosti so nepredvideni dogodki v EES, ki odstopajo od predvidenih stanj omrežja, na podlagi katerih je bil narejen izračun razpoložljivih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. V splošnem lahko za odpravljanje prezasedenosti v realnem času sistemski operaterji uporabljajo najprej tehnične ukrepe za znižanje pretokov skozi prezasedene elemente (spreminjanje topologije omrežja, uporaba prečnih transformatorjev, ipd.). V kolikor pa ti ukrepi niso zadostni oz. razpoložljivi, sistemski operater izvede dodatne ukrepe, ki jih angažira glede na njihovo razpoložljivost:

• Prerazporeditev proizvodnje (ang. redispatching). Prezasedenost znotraj svojega območja sistemski operater razrešuje z lokalnim prerazporejanjem proizvodnje, tako da s poseganjem na trg spremeni lokacijo proizvodnje. V primeru prezasedenosti med območji pa je potrebno usklajeno izvajanje prerazporejanja proizvodnje med različnimi sistemskimi operaterji, ki se morajo pri tem časovno in pogodbeno uskladiti.
• Znižanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ang. curtailment). V primeru, da nobeden od prej naštetih ukrepov za odpravo prezasedenosti ne doseže želenega učinka, je sistemski operater zaradi varnosti obratovanja dolžan znižati že dodeljene čezmejne prenosne zmogljivosti na tistih mejah, kjer se pojavi prezasedenost.

na vrh

Proizvodnja in prevzem električne energije iz prenosnega omrežja

ELES vzpostavlja ravnovesje med proizvodnjo in prevzemom električne energije iz prenosnega omrežja z angažiranjem zakupljenih sistemskih storitev in z nakupom/prodajo energije za izravnavo odstopanj, tako da odstopanja realizacije prevzema od predvidenega plana ne ogrožajo varnega obratovanja prenosnega omrežja in dobave električne energije končnim porabnikom.

na vrh

Prevzem električne energije iz prenosnega omrežja

Prevzem električne energije iz prenosnega omrežja se nanaša na tisto energijo, ki jo iz prenosnega omrežja prevzemajo nanj priključeni odjemalci, to so sistemski operater distribucijskega omrežja SODO, ki to energijo naprej posreduje končnim porabnikom, in neposredni odjemalci, ki so priključeni neposredno na prenosno omrežje.

Na podlagi podatkov, ki jih prejme od distribucijskih podjetij in velikih odjemalcev, priključenih na prenosno omrežje, ELES pripravi in objavi letne, mesečne in tedenske napovedi prevzema. Dnevne napovedi prevzema ELES pripravi sam. Napovedi in realizirane vrednosti prevzema vključujejo prevzem distribucijskih podjetij in velikih odjemalcev iz prenosnega omrežja, ne vključujejo pa izgub na prenosnem omrežju in prevzema črpalnih elektrarn.

na vrh

Proizvodnja električne energije v Sloveniji

Med proizvajalce električne energije, ki oddajajo električno energijo v prenosno omrežje, spadajo Nuklearna elektrarna Krško, termoelektrarne in hidroelektrarne.

ELES na podlagi podatkov, ki jih prejme od proizvajalcev električne energije, priključenih na prenosno omrežje, pripravi in objavi napovedi proizvodnje. ELES objavlja letne, mesečne, tedenske in dnevne napovedi proizvodnje in realizirano proizvodnjo.

V zadnjih desetih letih se struktura proizvodnje ni bistveno spremenila. Še vedno prispeva največji delež k skupni proizvodnji električne energije Nuklearna elektrarna Krško, približno 42% (polovica te proizvodnje je predana Hrvaškemu sistemskemu operaterju prenosnega omrežja v skladu z meddržavno pogodbo), na drugem mestu je proizvodnja termoelektrarn, ki prispevajo okrog 34% k celotni proizvodnji, in kot zadnja je proizvodnja hidroelektrarn, ki so prispevale približno 24% celotne proizvedene električne energije v letu 2008.

na vrh

Večji proizvajalci električne energije (več kot 100 MW proizvodne moči)

• Nuklearna elektrarna Krško (NEK) z nazivno močjo 696 MW (delež Slovenije znaša 348 MW).
• Termoelektrarna Šoštanj, Šoštanj (TEŠ) s skupno nazivno močjo 672 MW;
• Dravske elektrarne Maribor (DEM): HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje in HE Formin s skupno nazivno močjo 575 MW;
• Termoelektrarna Brestanica, Brestanica (TEB) s skupno nazivno močjo 312 MW;
• Termoelektrarna Trbovlje, Trbovlje (TET) s skupno nazivno močjo 164 MW;
• Savske elektrarne, Ljubljana (SEL): HE Moste, HE Medvode, HE Mavčiče in HE Vrhovo s skupno nazivno močjo 152 MW;
• Soške elektrarne, Nova Gorica (SENG): HE Doblar, HE Plave in HE Solkan s skupno nazivno močjo 132 MW;
• Termoelektrarna-toplarna Ljubljana (TE-TOL) s skupno nazivno močjo 112 MW;

na vrh

Razvoj, priključitev in dostop do prenosnega omrežja

Razvoj prenosnega omrežja

ELES celovito načrtuje razvoj EES in prenosnega omrežja z namenom zagotavljati njegovo zanesljivo, varno in kakovostno obratovanje v prihodnosti. Pri tem sledi temeljnemu cilju, da bo uporabnikom zagotovil zanesljivo in kakovostno oskrbo v Republiki Sloveniji ter omogočil nemoteno delovanje trga z električno energijo v mednarodnem prostoru.

Okvir za proces načrtovanja predstavljajo zakonska določila Republike Slovenije in Evropske unije, določila Resolucije o nacionalnem energetskem programu in Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih ter tehnične zahteve in priporočila evropskega združenja sistemskih operaterjev ENTSO-E. Ob upoštevanju ugotovitev stalnega spremljanja obratovanja prenosnega omrežja ter njegovih uporabnikov (proizvajalcev, distribucijskih podjetij in neposrednih odjemalcev), njihovih razvojnih načrtov in projekcij razvoja EES v Evropi, ELES izdeluje ocene dolgoročne stopnje rasti porabe električne energije v Republiki Sloveniji, scenarije za pokrivanje porabe z domačimi proizvodnimi viri in možnim uvozom električne energije iz drugih EES in izdeluje strategijo razvoja prenosnega omrežja in EES.

Napoved porabe električne energije je v procesu načrtovanja razvoja začetna oziroma temeljna dejavnost, saj natančnejše ocene prihodnjih potreb po električni energiji služijo preko ocen koničnih moči za oceno predvidenih največjih obremenitev prenosnega omrežja. Pri tem je pomembno dobro poznavanje izhodiščnega stanja, kar ELES dosega s stalnim analiziranjem številnih kategorij porabe v preteklem obdobju: celotna poraba na prenosnem omrežju, konične moči, izgube, ki nastopajo pri prenosu električne energije, ter prevzem električne energije iz prenosnega omrežja distribucijskih podjetij in velikih neposrednih porabnikov, s posebnim poudarkom na analizah prihrankov pri upravljanju rabe energije oziroma njeni učinkoviti rabi pri uporabnikih. Za naštete kategorije nato ELES izdeluje dolgoročne napovedi z upoštevanjem projekcij demografskega in gospodarskega razvoja v Republiki Sloveniji.

S stališča zanesljivosti oskrbe z električno energijo je pomembno zagotavljanje pokrivanja prevzema električne energije s prenosnega omrežja s proizvodnimi viri v Republiki Sloveniji. Na podlagi dobrega poznavanja obratovalnih značilnosti proizvodnih virov v preteklem obdobju in z upoštevanjem razvojnih projektov proizvodnih podjetij ELES ugotavlja dolgoročne stopnje pokrivanja prevzema, pri čemer je pomembna tudi sposobnost pokrivanja pričakovanih koničnih moči ter zagotavljanje obsega rezervne moči, ki jo bo EES potreboval za zagotavljanje nemotenega obratovanja v primerih izpadov proizvodnih virov. V okviru tega se raziskujejo tudi ocene možnosti uvoza manjkajoče električne energije iz drugih EES, pri čemer ni pomembna samo zmogljivost čezmejnih povezovalnih daljnovodov temveč tudi načrtovane elektroenergetske bilance drugih držav, ki kažejo dolgoročno razpoložljivost viškov proizvodnje, od katerih se lahko pričakuje zagotavljanje uvoza za domače potrebe. Iz tako izdelanih napovedi ELES pridobi tudi pomembne smernice o zaželenih oziroma potrebnih tehničnih in obratovalnih značilnostih bodočih proizvodnih virov skupaj z njihovo priporočeno lokacijo, da bo v največji meri zagotovljeno stabilno in zanesljivo obratovanje EES.

Načrtovanje prenosnega omrežja temelji na poznavanju njegovega stanja, ki izhaja iz preteklega obratovanja ter dolgoročnih napovedi proizvodnih zmogljivosti, potreb uporabnikov in pretokov električne energije preko domačega prenosnega omrežja iz in v druga omrežja. Pri tem ELES upošteva tehnične kriterije za izbiro novih elementov omrežja, ekonomske kriterije za optimizacijo stroškov in prihodkov ter okoljevarstvene kriterije za doseganje najnižjih možnih vplivov omrežja na človeka in okolje. Z načrtovanjem ELES stremi k odpravi obstoječih prezasedenosti omrežja in dolgoročnemu zagotavljanju njegove zmogljivosti, predvsem pa k zanesljivosti napajanja ob izpadih elementov omrežja in k stabilnem obratovanju z ustreznimi napetostnimi razmerami za zagotovitev dobave čim kakovostnejše električne energije. V načrtu razvoja so tako vključeni projekti prenove obstoječih elementov omrežja in projekti za ojačitev oziroma razširitev omrežja z novimi elementi.

na vrh

Strategija razvoja elektroenergetskega sistema RS

Vsi izsledki stalnega načrtovanja so zbrani v dokumentu Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije in načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji, ki ga v ELES-u pripravljamo skladno z določili 18. člena Energetskega zakona in 27. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije, vsaki dve leti za naslednje 10-letno obdobje. Načrt je usklajen z Resolucijo o nacionalnem energetskem programu (ReNEP), potrdi pa ga ministrstvo, pristojno za energijo.

na vrh

Uporaba prenosnega omrežja

V skladu z zakonodajo mora vsak uporabnik za načrtovano izgradnjo energetskega objekta, ki ga želi priključiti na prenosno omrežje, pridobiti od ELES-a kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja Mnenje o vplivu na prenosno omrežje in Soglasje za priključitev na prenosno omrežje. Za prenos električne energije po prenosnem omrežju morajo uporabniki prenosnega omrežja pridobiti tudi odobritev dostopa do omrežja.

na vrh

Pridobitev Mnenja o vplivu na prenosno omrežje

Mnenje sistemskega operaterja prenosnega omrežja o vplivu na prenosno omrežje je potrebno pridobiti za sledeče vrste objektov, ki bodo priključeni na prenosno omrežje:

• nove proizvodne enote z močjo nad 1 MW,
• neposredne oskrbovalne vode,
• za objekte ali zaokrožene gospodarske lokacije s priključno močjo nad 5 MW.

Mnenje o vplivu na prenosno omrežje se izda skladno z določili Pravilnika o izdaji energetskega dovoljenja (Ur.l. RS 5/2007). Navedeno mnenje je sestavni del vloge investitorja za pridobitev energetskega dovoljenja, ki ga izdaja Ministrstvo za gospodarstvo. Energetsko dovoljenje mora investitor pridobiti pred začetkom priprave ustreznih državnih prostorskih načrtov za objekt.

na vrh

Pridobitev Soglasja za priključitev na prenosno omrežje

Uporabnik mora pridobiti soglasje za priključitev na prenosno omrežje za vsako novo priključitev na prenosno omrežje ali pri osnovnih spremembah obstoječega priključka. ELES izda soglasje za priključitev na osnovi 71. člena  EZ (Ur.l. RS 27/2007 EZ-UPB2 in 70/2008 EZ-C), 9. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Ur.l. RS 114/2004, 52/2006 in 31/2007) in na podlagi določil Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur.l. RS 117/2002).

Postopek za pridobitev soglasja za priključitev na prenosno omrežje:

• Vloga mora biti sestavljena skladno z določili Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur.l. RS 117/2002).
• V soglasju za priključitev, ki ga ELES izda uporabniku, ELES poda tehnične pogoje in parametre, ki jih mora izpolnjevati EE objekt.
• Pred priključitvijo EE objekta na prenosno omrežje mora uporabnik izpolniti vse zahteve iz soglasja in od ELES-a pridobiti izjavo o izpolnjenih pogojih soglasja.
• Novi odjemalci oz. odjemalci, ki povečajo priključno moč, morajo sistemskemu operaterju prenosnega omrežja plačati povprečne stroške priključevanja na prenosno omrežje, ki so določeni v Sklepu o določitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij in korekcijskega faktorja za izravnavo prihodka iz omrežnin (Ur.l. RS št. 111/2007) in v Aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (Ur.l. RS št. 121/2005).

na vrh

Poseg v območje varovalnih pasov prenosnega omrežja

Vsak investitor mora za načrtovane posege v vplivno območje obstoječih elektroenergetskih objektov in v območje rezerviranih koridorjev za izgradnjo daljnovodov pridobiti soglasje ELES-a kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki izdaja dokumente na osnovi 48. člena EZ (Ur.l. RS 27/2007 EZ-UPB2 in 70/2008 EZ-C).

Postopek za pridobitev soglasja za načrtovane posege v območja varovalnih pasov prenosnega omrežja:

• Če načrtovana gradnja posega v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, mora investitor pred začetkom izdelovanja Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje.
• Vloga za določitev projektnih pogojev mora biti sestavljena skladno z določili 50. člena Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/02, 47/04, 102/04, 14/05, ZGO-1B 126/07).
• Projektne pogoje izda ELES v skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. L. RS št. 70/96) ter določili Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Ur. l. SFRJ št. 65/88) v povezavi z 11. členom Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, (Ur.l. RS št. 101/05).
• Vloga za izdajo soglasja k projektnim rešitvam mora biti sestavljena skladno z določili 50. a člena Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/02, 47/04, 102/04, 14/05, ZGO-1B 126/07).

na vrh

Dostop do prenosnega omrežja

Za prenos električne energije po prenosnem omrežju v skladu s sklenjenimi kupoprodajnimi pogodbami za električno energijo morajo uporabniki prenosnega omrežja pridobiti odobren dostop do omrežja, v skladu z Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur. l. RS št. 117/02, 21/03) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Ur. l. RS št. 114/2004, 52/2006, 31/2007).

Dostop do prenosnega omrežja odobri ELES na osnovi zahteve uporabnika omrežja. Zahteve za dostop, ki jo ELES-u posredujejo uporabniki omrežja, morajo vsebovati načrtovano količino električne energije in končno moč odjema ali oddaje električne energije ter čas trajanja pogodbe o prodaji in/ali nakupu električne energije. Uporabnik omrežja, ki kupuje električno energijo, mora navesti še podatke o dobavitelju.

Na podlagi odobrenega dostopa uporabnik prenosnega omrežja in ELES skleneta Pogodbo o dostopu do prenosnega omrežja.

na vrh

Obračun uporabe prenosnega omrežja

Vsak uporabnik je razvrščen v odjemno skupino v skladu s karakteristikami svojega odjema/ oddaje na podlagi Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (Ur. l. RS št. 121/05)(Akt).

Prejete/oddane količine električne energije ELES meri na merilnih mestih, določenih v Pogodbi o dostopu do prenosnega omrežja, v 15 min intervalih. Energija se razdeli po tarifah skladno z veljavnimi tarifnimi časi in sicer na čas večje dnevne tarifne postavke VT in manjše dnevne tarifne postavke MT, ki so določene v Aktu. Znotraj večje dnevne tarifne postavke je določen še čas konične tarifne postavke – KT, ki jo določi ELES do 15. oktobra za prihodnje leto, objavi pa jo na svojih internetnih straneh (www.eles.si.)

Cena za uporabo prenosnega omrežja (omrežnina, prispevki, dodatki), ki jo plača uporabnik prenosnega omrežja, je določena v:

• Odločbi Javne agencije Republike Slovenije za energijo številka: 116-1/2010-1/V-34 so določene tarifne postavke za omrežnino in so objavljene na spletni strani Elesa,
• Aktu o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor  proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur. L. RS št. 42/2011),
• Sklepu o določitvi višine prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo električne energije (Ur. l. RS št. 113/2009),
• V objavah na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo (o višini dodatkov k ceni za uporabo omrežja), spletni naslov: www.mg.gov.si.

na vrh

Sistemske storitve

Sistemski operater prenosnega omrežja je odgovoren za upravljanje pretokov električne energije po prenosnem omrežju in za zanesljivo oskrbo uporabnikov prenosnega omrežja z električno energijo. To zagotavlja z zakupom ustreznih količin sistemskih storitev in z izravnavo odstopanj v realnem času. Ena izmed nalog sistemskega operaterja prenosnega omrežja pa je tudi pokrivanje izgub električne energije, ki nastanejo med prenosom po prenosnem omrežju.

Sistemske storitve in način njihovega zagotavljanja natančneje določajo Sistemska obratovalna navodila prenosnega omrežja (SONPO).

ELES letno objavlja razpise in/ali avkcije za zakup sistemskih storitev in za nakup električne energije za pokrivanje izgub na prenosnem omrežju.
 

na vrh

Izravnava odstopanj

Električna energija za pokrivanje odstopanj je vsota energije, ki jo proizvedejo enote, ki sodelujejo v sekundarni in terciarni regulaciji, energije iz zagotovljene minutne rezerve moči ter energije iz naslova nakupa in prodaje za izravnavo sistema. ELES namreč za izravnavo EES, ki se nanaša na kompenziranje dolgotrajnejših odstopanj EES od dogovorjenega voznega reda, v realnem času kupuje oziroma prodaja električno energijo za pokrivanje odstopanj.

na vrh

Krovna pogodba

Za namene nakupa/prodaje električne energije za potrebe sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki nastopijo v realnem času in v D-1, ELES z zainteresiranimi ponudniki skleneKrovno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije za potrebe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

na vrh