ELES splošne novice

Prelomen korak k izgradnji novega Republiškega centra vodenja v Beričevem

Thu, 12 Jan 2012 14:12:37 GMT

Ljubljana 12. 1. 2012

ELES, sistemski operater slovenskega prenosnega omrežja, je podpisal pogodbo s švedsko družbo ABB AB Network Management za nakup novega sistema za vodenje elektroenergetskega omrežja (EMS - Energy Management System). Novi sistem EMS bo z uporabo najnovejših informacijskih rešitev nadomestil trenutno aktiven sistem iz leta 1999. S tem bo ELES dodatno povečal učinkovitost upravljanja prenosnega omrežja in obenem bolje obvladal naraščajoče čezmejno trgovanje z električno energijo na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Novi sistem EMS naj bi pričel obratovati konec leta 2013.

Najsodobnejše rešitve bodo tako izboljšale delovanje sistema na različnih področjih - od načrtovanja obratovanja elektroenergetskega sistema, do komunikacij med centri vodenja, spletne varnosti ter integracije s poslovnim sistemom. S tako pridobitvijo bo ELES nedvomno omogočil varnejšo uporabo infrastrukture v prenosnem omrežju, nepogrešljiva pa bo tudi pri izpolnjevanju najnovejših evropskih direktiv in pravil ENTSO-E.

Novi sistem EMS bo omogočal uporabo najnovejše generacije regulacijske tehnike v podporo dejavnostim ELES-a kot vodilnega operaterja v kontrolnemu bloku elektroenergetskih omrežij Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

Katja Krasko Štebljaj
Vodja službe za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)

ELES in Metal Ravne podpisala sporazum o sanaciji flikerja na Zaokroženem gospodarskem območju Ravne

Wed, 21 Dec 2011 11:58:10 GMT

Ljubljana, sreda, 21. decembra 2011

Podjetji Metal Ravne, skupina SIJ – Slovenska industrija jekla, in Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES) sta se z današnjim podpisom Sporazuma o sanaciji flikerja na Zaokroženem gospodarskem območju Ravne (v nadaljevanju ZGO Ravne) zavezali, da bosta v dogovorjenem terminskem planu izvedli investicijo v priključni daljnovod in 220 kV stikališče s transformacijo 220/110 kV. Skupna vrednost investicije je približno osem milijonov evrov; ELES prispeva šest milijonov evrov in Metal Ravne dva milijona evrov. Investicija bo poleg povečanja zanesljivosti dobave električne energije za Metal Ravne izboljšala tudi kvaliteto električne energije za ostale odjemalce v regiji. Realizacija dogovora pomeni obenem podporo dolgoročnemu razvoju celotne koroške regije.

Sporazum določa okvir tehnične rešitve, način financiranja in terminski načrt. Naložba v priključni daljnovod in 220 kV stikališče s transformacijo 220/110 kV bo sprostila omejitve glede možnosti za povečanje odjema in zagotavila jeklarni Metal Ravne ustrezen priklop visoko zmogljive peči za elekropretaljevanje pod žlindro (EPŽ 3) na omrežje. Vse to bo jeklarskemu podjetju Metal Ravne omogočalo povsem nov razvoj podjetja na področju priključne moči. Stikališče bo s priključnim daljnovodom vzankano v obstoječi daljnovod DV 220 kV Podlog-Obersielach. Glede na dolgotrajno umeščanje objektov v prostor, načrtujemo, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno do leta 2015. Sama izgradnja daljnovoda pa bo predvidoma trajala eno leto.

Sklenjeni sporazum je pomemben za povečanje učinkovitosti in kakovosti prenosa električne energije. Posledično bo omogočal dolgoročen razvoj industrije oziroma proizvodne dejavnosti na industrijskem področju Ravne-Prevalje, v koroški regiji in celotni Sloveniji.

mag. Milan Jevšenak, direktor družbe ELES:
»ELES podpira razvoj industrije in povečuje učinkovitost in kakovost električne energije v Sloveniji. Z izvedbo investicije pa bo omogočil dolgoročni razvoj koroške regije. Na simbolni ravni smo s sporazumom z družbo Metal Ravne zavezali, da bomo v dogovorjenem terminskem planu na lokaciji ZGO Ravne izvedli skupno investicijo v priključni daljnovod in 220 kV stikališče s transformacijo 220/110 kV. Stikališče bo s priključnim daljnovodom vzankano v obstoječi daljnovod DV 220 kV Podlog-Obersilach. Investicija bo poleg povečanja zanesljivosti dobave električne energije za Metal Ravne izboljšala tudi kvaliteto električne energije za ostale odjemalce v regiji.«

Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe Metal Ravne, skupina SIJ – Slovenska industrija jekla:
»S podpisom dogovora med ELES-om in Metalom Ravne se omogoča nadaljnji razvoj gospodarskega območja Ravne. Metal Ravne, podjetje v skupini SIJ – Slovenska industrija jekla, je od leta 2007 izvedlo obsežen naložbeni cikel v skupni vrednosti 100 milijonov evrov. Po tem, ko smo uspešno izvedli naložbe v novo kovačnico težkih odkovkov, novo valjarno težkih profilov, ulivališče ingotov in mehansko obdelavo v hčerinskem podjetju Serpa, v začetku leta 2012 pričenjamo še s poskusno proizvodnjo na novi napravi za pretaljevanje jekla pod žlindro (EPŽ 3). Tako Metal Ravne postaja vedno pomembnejši igralec med proizvajalci orodnih in specialnih jekel v svetovnem merilu ter hkrati največji zaposlovalec in gospodarski subjekt v lokalnem okolju. Zaradi omejene moči dobave električne energije pa je bilo očitno, da nadaljnji razvoj podjetja, ki zahteva povečano priključno moč, ni več možen.
S podpisom omenjenega sporazuma, ki predvideva izgradnjo 220 kV daljnovoda na lokacijo Raven se Metalu Ravne in gospodarstvu Koroške odpirajo vse tudi najbolj optimistične priložnosti nadaljnjega razvoja. Hkrati ta rešitev povečuje kvaliteto električne energije na lokaciji.«

Več informacij:
ELES
Katja Krasko Štebljaj,
vodja Službe za odnose z javnostmi,
T: 031 746 161,
E-pošta: katja.krasko@eles.si

HE Golica dodatno povečala zanesljivost našega elektroenergetskega sistema

Tue, 13 Dec 2011 11:02:35 GMT

Ljubljana, 13. decembra 2011

V začetku decembra je avstrijska ČHE Golica na reki Bistrici začela zagotavljati dodatne količine električne energije za izravnavo elektroenergetskega sistemi. Leto dni je trajala 25 milijonov evrov vredna nadgradnja te 50 MW elektrarne s črpalko, ki bo omogočila črpanje vode iz Drave v obstoječo akumulacijsko jezero ter s tem večjo količino energije za izravnavo sistema. Elektro-Slovenija (Eles) je prispeval k naložbi petino in petinski je tudi njegov delež energije iz HE Golica. Tako pridobljeno električno energijo Eles, kot sistemski operater, v celoti uporablja za storitve, ki so potrebne za sistemsko delovanje elektroenergetskega omrežja Slovenije.

Akumulacijsko hidroelektrarno Golica s 50 MW moči je zgradil pred dvajsetimi leti na reki Bistrici avstrijski partner Kelag. Ker so s to naložbo zajeli del slovenskega energetskega potenciala skupne reke Bistrica, dvajset odstotkov proizvedene električne energije pripada Sloveniji in z njo upravlja Eles. Proizvodnja HE Golica, ki je v preteklosti znašala med 10 in 20 GWh letno, je bila do lani omejena z naravnim dotokom reke Bistrice in predpisanim zagotavljanjem ustrezne višine vodne gladine v akumulacijskem jezeru elektrarne. Novo vgrajena črpalka pa bo omogočila dodatno črpanje vode iz reke Drave in s tem večjo proizvodnjo električne energije, predvidoma okoli 27 GWh letno.

"V minulih letih smo v Elesu električno energijo proizvedeno v HE Golica uporabljali za manj zahtevno pokrivanje izgub prenosa električne energije. Po nadgradnji elektrarne s črpalko in novim sistemom vodenja, pa jo bomo koristili tudi za bolj zahtevne sistemske storitve z več dodane vrednosti, kot na primer za izravnavo odstopanj med proizvodnjo in porabo znotraj urnega cikla. Posodobljena elektrarna bo namreč omogočila, da Eles v krajšem času kot doslej, aktivira petino proizvodnje električne energije iz te elektrarne," je pojasnil najnovejšo sistemsko pridobitev Elesa njegov direktor mag. Milan Jevšenak.

Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Nov daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško bo povečal varnost in zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema

Wed, 30 Nov 2011 10:59:42 GMT

Tržišče pri Sevnici, 30.11.2011 – Mag. Janez Kopač, direktor Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo, je v naselju Vrhek nad Tržiščem, na trasi daljnovoda 2x400 kV Beričevo-Krško, slavnostno postavil temelje prvemu izmed 227 stebrov bodočega daljnovoda. Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES) kot investitor načrtuje, da bo ta nujno potreben daljnovod za slovenski elektroenergetski sistem zgrajen v dveh letih. Njegova predračunska vrednost znaša 63,5 milijonov evrov.

Nov daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško bo omogočil prenos električne energije po najkrajši prenosni poti iz vzhodnega dela države, kjer je večja proizvodnja električne energije, predvsem zaradi jedrske elektrarne v Krškem, v osrednji in zahodni del Slovenije z večjo porabo te dobrine. Po razpadu jugoslovanskega omrežja je naše 400-kilovoltno omrežje ostalo nezazankano. Prav zato izpad vsakega izmed daljnovodov tega napetostnega nivoja ali večje elektrarne lahko povzroči nestabilnost v delovanju slovenskega prenosnega elektroenergetskega sistema. Daljnovod bo obenem zagotovil prenos električne energije iz več smeri, s čimer se bo povečala varnost, zanesljivost in optimalno delovanje celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema.

Dobrih 80 km dolg daljnovod od razdelilne transformatorske postaje (RTP) Beričevo pri Ljubljani do RTP Krško, poleg NE Krško, bo potekal preko devetih občin: Dol pri Ljubljani, MOL, Šmartno pri Litiji, Litija, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Sevnica, Škocjan in Krško. Daljnovod bo imel 227 stebrov. Predračunska vrednost daljnovoda in ustreznih daljnovodnih polj v obeh razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) znaša 63,5 milijonov evrov. Od tega delež za opremo in delo znaša 43 milijonov evrov. Za odškodnine (služnosti in škode) bo potrebno odšteti 14 milijonov evrov in 6,5 milijonov evrov za ostale stroške (študije, projekti, preizkusi). ELES bo pokril polovico investicijske vrednosti z lastnimi sredstvi in polovico z odobrenim kreditom Evropske investicijske banke (EIB).

"Pri umeščanju daljnovoda 2x400 kV Beričevo-Krško v prostor je ELES vzpostavil zaupanje z lokalnimi skupnostmi na celotni trasi. Pričakujemo korektno sodelovanje vseh tudi pri njegovi gradnji. Le tako bomo čim prej prišli do tega pomembnega objekta za vse porabnike električne energije v Sloveniji," je poudaril mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa, v slavnostnem govoru ob otvoritvi gradnje daljnovoda.

Katja Krasko Štebljaj
Vodja službe za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)

Priporočilo AUKN št.7 objava

Mon, 28 Nov 2011 11:41:27 GMT

Stališče glede priporočila št. 7 Agencije za upravljanje kapitalskih naložb

Eles partner projekta Uresničujmo, z energijo varčujmo!

Tue, 11 Oct 2011 09:49:32 GMT

Elektro-Slovenija in SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja) sta zagnala projekt Uresničujmo, z energijo varčujmo!, s katerim želita gospodinjske odjemalce pozvati k odgovornejšemu ravnanju pri porabi električne energije. Ti namreč porabijo kar tretjino vse električne energije iz distribucijskega omrežja v Sloveniji, raziskave pa kažejo, da gospodinjstva energetsko niso najbolj varčna in niso seznanjena z metodami varčevanja. Kako do okoljskih in tudi finančnih prihrankov, ki uresničujejo načela učinkovitosti in varčnosti, prikazuje spletna stran www.uresnicujmo.si ter posebna spletna aplikacija.

Aplikacija temelji na vključevanju ukrepov za večjo energetsko učinkovitost rabe gospodinjskih aparatov. Med največje porabnike v gospodinjstvih sodijo aparati, ki jih dnevno uporabljamo. Tako med njimi najdemo grelnike vode, hladilnike, pralni, pomivalni in sušilni stroj. Aplikacija omogoča izbor naprav, seznanitev s trenutno porabo kWh ter seznanitev s stroški, hkrati pa ponuja ukrepe tako okoljskih kot finančnih prihrankov pri malih korakih varčnosti energije. S temi ukrepi bi lahko gospodinjstva na leto prihranila tudi 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Sloveniji, kar pomeni prihranek glede na porabo v letu 2010 643 GWh na leto. S to prihranjeno energijo bi lahko zmanjšali izpuste CO2 za 1,15 kg.

V projektu aktivno sodeluje tudi OŠ Notranjski odred Cerknica, ki je že od leta 1996 vključena v mednarodni projekt Ekošola. Osnovna šola želi preko zanimivih učnih metod učencem približati okoljsko problematiko. Učenci se bodo naučili izračunati dejansko porabo električne energije v šoli, nato pa se bodo razredi pomerili v pripravi izvirnih ukrepov, s katerimi lahko šola postane energetsko učinkovitejša. Hkrati pa se bodo učenci naučili večjega zavedanja o učinkovitosti in varčnosti pri porabi energije, ter svoja znanja in razmišljanja iz šole prenašali tudi v svoje domove.

Služba za odnose z javnostmi

Izšel Povzetek letnega poročila 2010

Fri, 05 Aug 2011 11:58:54 GMT

V letošnjem letu smo v družbi izdali Povzetek letnega poročila 2010 na zgoščenki. Slovensko verzijo zgoščenke imate na voljo v tajništvih sektorjev. Povzetek letnega poročila 2010 je objavljen tudi na spletni strani Elesa-a. Angleška verzija je še v izdelavi. Potreben je samo še prevod revizijskega poročila. Pričakujemo, da bo v kratkem na voljo v tajništvih, oziroma objavljena in spletni strani.

Eles obiskal podpredsednik EIB

Mon, 23 May 2011 11:34:01 GMT

Ljubljana, 23. maj - Na povabilo vodstva Elektro-Slovenija se je na sedežu podjetja v Ljubljani danes mudil podpredsednik Evropske investicijske banke mag. Anton Rop. Direktor Elesa mag. Milan Jevšenak je uglednega gosta uvodoma seznanil z vlogo in pomenom Elesa kot sistemskega operaterja slovenskega prenosnega omrežja, nekaterimi aktualnimi investicijskimi projekti in dolgoročnimi razvojnimi načrti Elesa do leta 2020. Kot je poudaril, ima Eles v naslednjih letih pripravljenih kar nekaj velikih projektov, ki se nanašajo na posodobitev in dograditev prenosnih poti v Sloveniji, pri čemer so nekateri, kot denimo prečni transformator v RTP Divača, 400 kV daljnovod Beričevo-Krško in posodobitev RTP Krško, delno že bili sofinancirani s strani Evropske investicijske banke.Ob tem je izpostavil tudi nekaj zanimivih projektov, ki so širšega regionalnega pomena, in se nanašajo na morebitne dodatne daljnovodne povezave s sosednjo Italijo,pri čemer obstaja tudi možnost skupnega financiranja z italijanskimi partnerji.
V nadaljevanju je namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar podrobneje predstavil dolgoročni načrt razvoja slovenskega prenosnega omrežja do leta 2020. Kot je povedal, bo Eles za uresničitev zastavljenih načrtov v naslednjih desetih letih potreboval kar dobrih 635 milijonov evrov, pri čemer seveda računa tudi na finančno pomoč Evropske investicijske banke, pri kateri je Eles doslej že najel za 63 milijonov evrov ugodnih posojil.
Mag. Anton Rop je v zvezi s tem poudaril, da ima Evropska investicijska banka na voljo dovolj sredstev za dobre energetske projekte in jih je pripravljena tudi finančno podpreti.

Elektro-Slovenija, d. o. o.

Od letos poenostavljeno trgovanje z elektriko na slovensko-italijanski meji

Tue, 04 Jan 2011 09:30:33 GMT

Ljubljana, 3. januar 2011

Z začetkom novega leta je stopil v veljavo pentalateralni sporazum med italijansko in slovensko borzo z električno energijo (GME in BSP), slovenskim organizatorjem trga (Borzen) in italijanskim in slovenskim sistemskim operaterjem elektroenergetskega prenosnega omrežja (TERNA in ELES) o vzpostavitvi spajanja trgov na slovensko-italijanski meji. To je prvi tovrstni projekt v osrednjem delu Evrope in predstavlja nadgradnjo dosedanjih eksplicitnih mehanizmov dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

Elektro Slovenija (Eles) je v minulih štirih letih dodeljeval prenosne zmogljivosti za čezmejno trgovanje z električno energijo na slovensko-italijanski meji izključno na t.i. eksplicitnih avkcijah. To pomeni, da je trgovsko podjetje čezmejni posel z električno energijo opravilo v dveh korakih, in sicer je najprej na avkciji pridobilo pravico do prenosa električne energije, ločeno pa je na trgu kupilo električno energijo. Lanskoletni obseg trgovanja na omenjeni meji je znašal 200 TWh. S pričetkom letošnjega leta pa je Eles z omenjenim partnerji realiziral projekt spajanja trgov Slovenije in Italije, v okviru katerega se s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi na dnevnem nivoju, na slovensko-italijanski meji, trguje na implicitnih avkcijah. Bistvo novega pristopa je v združitvi borz slovenskega in italijanskega trga z električno energijo, kar olajša čezmejno trgovanje, saj trgovci z električno energijo v istem koraku hkrati kupijo tako električno energijo kot pravico do njenega prenosa.
Ta projekt pomeni pomemben korak k oživitvi borznega trgovanja in vzpostavitvi likvidnosti slovenske borze z električno energijo (BSP). Podprli sta ga resorni ministrstvi obeh držav ob soglasju nacionalnih energetskih regulatorjev Italije in Slovenije.

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija,d.o.o.

Eles z novimi naložbami povečuje zanesljivost delovanje elektroenergetskega sistema

Mon, 13 Dec 2010 14:08:21 GMT

Med domačimi strateškimi nalogami Elektra-Slovenija (Elesa), sistemskega operaterja slovenskega prenosnega sistema, ostaja tudi v naslednjem letu ojačitev prenosnega omrežja z namenom, da končni odjemalci električne energije nikoli ne bodo prikrajšani pri njeni dobavi. Pri vpetosti v evropske integracije pa družba podpira gradnjo meddržavnih daljnovodnih povezav iz sprejetega 10-letnega načrta razvoja evropskih energetskih omrežij, ki omogočajo povečane pretoke iz vzhoda na zahod celine. Ta cilj zasledujejo tudi pripravljen 10-letni načrt razvoja prenosnega omrežja elektroenergetskega sistema države kot pravkar dokončana naložba v prečni transformator v RTP Divača in pospešene aktivnosti pri gradnji pomembnih prenosnih daljnovodov v državi.

Pomembni novi prenosni daljnovodi v državi, kjer je družba v zadnjem času naredila največji napredek so: 2x400 kV daljnovod Beričevo-Krško z ustreznimi priključnimi polji v obeh končnih postajah- letos je bil narejen posek gozda na 80 km dolgi trasi, v pripravi so javni razpisi za postavitev daljnovoda, z njegovo gradnjo bo Eles pričel naslednje leto; 2x110 kV daljnovod Beričevo-Trbovlje-prav te dni je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje in pa pospešeno dokončanje prečnega transformatorja v RTP Divača.

Proti Evropi so naše daljnovodne povezave nekoliko šibkejše in zato ne moremo zadovoljiti povpraševanja po prenosnih kapacitetah (posledica so zamašitve). Trenutna rešitev je harmonizacija z evropsko zakonodajo in avkcijski princip dodeljevanja kapacitet. Na različnih mejah jih bodo, oziroma jih že dodeljujejo na transparenten način različne avkcijske hiše. Tako kot drugi evropski sistemski operaterji je tudi Eles član različnih avkcijskih hiš, ki se združujejo regijsko. S slovensko-avstrijsko mejo je vključen v CAO, ki v nemškem Freisinga dodeljuje zmogljivosti za prenos električne energije v centralno-vzhodni regiji . Z italijansko-slovensko mejo je od novembra člani CASC, ki iz Luksemburga dodeljuje prekomejne prenosne zmogljivosti centralno-zahodne regije. V kratkem se obeta še tretja avkcijska hiša jugovzhodne regije v Črni gori, kamor bodo vključene prenosne zmogljivosti preko slovenske-hrvaške meje. Prav ustrezne povezave z ostalimi sistemi so potrebne za zanesljivo oskrbo naše države z električno energijo.

Zaradi velikega pritiska energije proti Italiji in velikih trgovskih aktivnosti v Evropi, dosegajo pretoki proti Italiji tehnične meje. Da ne bi ogrozili zanesljivosti preskrbe domačih porabnikov, smo na daljnovodni poti proti Italiji v RTP Divača postavili prečni transformator, s katerim bomo lahko pretoke delno uravnavali. Investicija je tik pred dokončanjem, pričetek poskusnega obratovanja pa je predviden za 15.december.

» S to pridobitvijo pričakujemo zanesljivejše obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema z manjšimi možnostmi njegovega razpada in boljšo koordinacijo delovanja elektroenergetskega omrežja centralno-zahodne regije Evrope,« je pojasnil na današnji tiskovni konferenci mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa.

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Pojasnilo k izdaji soglasja Elektro-Slovenija investitorju Termoelektrarni Šoštanj za priključitev bloka 6 na prenosno omrežje

Mon, 22 Nov 2010 10:54:47 GMT

V zadnjem času sem v medijih zasledili izjave različnih oseb glede problematike priključitve bloka 6 na slovensko prenosno omrežje. Iz izjav je možno povzeti predvsem nepoznavanje problematike in dejanskega stanja.

Dne 22.11.2010 je bil v dnevniku Delo, priloga Ozadja, objavljen članek Vojna energetskih zvezd na 9.strani, avtorja članka g.Luke Jakšeta. Iz vsebine je možno razbrati, da se bo Elektro-Slovenija (v nadaljevanju: ELES) zaradi mojih stališč do projekta bloka 6 obnašal pristransko. Avtor članka omenja tudi, da je moje stališče, da je projekt bloka 6 "onkraj pameti".

Ti dve navedbi oziroma domnevi ostro zavračam! Osebno nisem bil nikoli proti ohranjanju proizvodnje električne energije na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj na osnovi uporabe premoga iz Premogovnika Velenje. Še več, menim, da je dolgoročno ta za slovensko elektroenergetiko ključnega pomena, ravno tako z vidika vpliva na agregatno povpraševanje v RS. Sem pa pred časom (več kot leto in pol nazaj) izrazil pomisleke glede zadostnosti zalog velenjskega lignita z vidika enakomernega 40 letnega obratovanja bloka 6 z letno proizvodnjo 6.500 ur na polni moči. Ravno tako sem večkrat poudaril, da nihče, predvsem pa ministrstvo pri izdaji energetskega dovoljenja za blok 6 ni upoštevalo stališče takratnega vodstva ELES-a, da je potrebno urediti vprašanje zagotavljanja tehničnih in finančnih virov za zagotavljanje dodate terciarne rezerve.

V nadaljevanju podajam obširno razlago.

ELES je na podlagi javnega pooblastila, določenega v 2. odstavku 72. člena Energetskega zakona, 1. odstavka 9. In 35. člena Uredbe o načinu izvajanja javne gospodarske službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja pooblaščen za izdajanje dovoljenj za priključitev na prenosno omrežje (v nadaljevanju: soglasje). Energetsko soglasje izda pristojno ministrstvo. To sta dva povsem različna dokumenta.

Zgodovinska dejstva:

· Dne 12.09.2005 prejme ELES s strani investitorja, TEŠ vlogo za izdajo mnenja glede vplivov na prenosno omrežje za primer izgradnje bloka 6 bruto moči 500 MW,

· Dne 17.10.2005 ELES (podpisan zastopnik mag. Vitoslav Turk) na vlogo odgovori in v zadnjem odstavku TEŠ pravilno opozori na problematiko zagotavljanja dodatne terciarne rezerve,

· Dne 23.11.2005 Ministrstvo za gospodarstvo (podpisan minister mag. Andrej Vizjak) izda Energetsko dovoljenje za B6 bruto moči 500 MW (številka dovoljenja 360-49/2005-8),

· Dne 21.05.2006 Ministrstvo za gospodarstvo predhodno energetsko dovoljenje spremeni, dovoli bruto moč 600 MW,

· Dne 21.04.2010 na ELES prejmemo vlogo za izdajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje za blok 6 bruto moči 600 MW (od 12.09.2005 do 21.04.2010 na ELES, po meni dostopnih informacijah, nismo prejeli nobene pisne vloge, kaj za prenosni sistem pomeni 600 MW bruto moči),

· Dne 21.05.2010 zahtevamo dopolnitev vloge,

· Dne 14.09.2010 izdamo soglasje za priključitev na prenosno omrežje.

Kot je razvidno iz predhodno navedene kronologije, lahko ugotovimo dvoje:

· Izdajatelj energetskega soglasja ni razmišljal o problematiki dodatne terciarne rezerve,

· Da smo se na ELES-u potrudili, da izdamo soglasje v čim krajšem možnem času, saj investitor potrebuje soglasje zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja; poudarjam, da gre za dokument, kateri obsega 25 strani in je po vsebini strokovno izjemno zahteven.

Smo se pa z njim zaščitili v delu, kateri se nanaša na povečane stroške zakupa terciarne rezerve. Pri tem smo imeli v mislih tako nas, kot tudi končne porabnike električne energije v Republiki Sloveniji.

Na takšno rešitev v soglasju nas napotuje tudi določilo 19. člena Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije, ki se glasi:

" Upravljalec omrežja lahko zahtevo za izdajo soglasja za priključitev zavrne, če bi zaradi zagotovitve normalne oskrbe z električno energijo nastali nesorazmerno visoki stroški na obstoječem omrežju, razen če uporabnik plača tudi povečane stroške na obstoječem omrežju."

Poudarjam, da po trenutno veljavnem Aktu za določitev omrežnine za uporabo omrežja vse stroške terciarne rezerve v Republiki Sloveniji plačuje končni uporabnik: fizične in pravne osebe, priključene na prenosno ali distribucijsko omrežje, kamor sodimo vsi odjemalci električne energije v državi.

Navajam tudi določila 1. In 2. točke soglasja:

S O G L A S J E ZA P R I K L J U Č I T E V

Stranki TEŠ, Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, se izda soglasje za priključitev objekta TEŠ blok 6 na prenosno omrežje, ki ga upravlja Elektro-Slovenija, d.o.o., pod naslednjimi pogoji:

1. To soglasje za priključitev velja ob pogoju, da:

- Agencija za energijo Republike Slovenije zagotovi ELES-u potrebna denarna sredstva za pokrivanje stroškov dodatne terciarne minutne rezerve in

- ELES pred priključitvijo TEŠ bloka 6 dobi tehnično možnost zakupa dodatne terciarne rezerve na območju Republike Slovenije v velikosti 205 MW. Vir te rezerve mora biti nova regulacijska proizvodna enota ali več tovrstnih enot, ki so primerno usposobljene in namenjene zagotavljanju terciarne minutne rezerve. Če novi viri rezerve nadomestijo obstoječe vire rezerve (npr. TEB PB 1, 2, 3, TET PB 1, 2), mora biti njihova moč za 205 MW večja od moči obstoječih virov rezerve.

- V primeru, da ELES-u ne bodo zagotovljene zahteve iz alinee 1 in alinee 2 tega člena bo obratovanje TEŠ blok 6 omejeno na 348 MW.

2. Obratovanje blokov 4, 5 in 6 v TEŠ mora biti sledeče:

- Skupna oddana moč bloka 5 in bloka 6, v času do pridobitve uporabnega dovoljenja za blok 6, ne sme preseči 553 MW.

- blok 5 obratuje na 400 kV napetostnem nivoju do začetka normalnega obratovanja bloka 6, nato se ga uporabi le v primeru izpada oz. zaustavitve bloka 6.

- Po zaustavitvi bloka 4 se izvede priklop bloka 5 na 220 kV napetostni nivo.

Iz predhodno navedenega je jasno, da TEŠ ima soglasje, vendar z omejitvami, navedenimi v 1. in 2. točki soglasja.

Razrešitev dodatne terciarne rezerve za primer bloka 6 je možna na več načinov, nekatere od njih navajam:

· HSE zagotovi dodatno terciarno rezervo (izgradnja novih sistemskih enot, uporaba plinskih enot TEŠ) za primerno ceno, katera skupaj ne presega s strani Javne agencije za energijo Republike Slovenije obstoječih letnih odobrenih stroškov zakupa,

· Uvedba t.i. "G" komponente, kar pomeni, da tovrstne stroške plačuje povzročitelj/proizvajalec, v tem primeru TEŠ, stroški v tem primeru neposredno ne bremenijo končnega uporabnika.

Poudarjam, da imamo v ELES-u na področju zagotavljanja terciarne rezerve v zadnjem času obilico problemov, predvsem v ne zavedanju investitorjev v nove, velike in specifične proizvodne enote o povzročanju posrednih stroškov (dodatni zakupi negativne in terciarne regulacije.) Takšen primer je ČHE Avče (nastalo situacijo sicer začasno "zadovoljivo" rešujemo s HSE), še večji problem bo morebitna izgradnja ČHE Kozjek (zagotoviti je potrebno 400 MW t.i. negativne terciarne rezerve, za katero se ne ve, kdo jo sploh lahko zagotovi in po kateri ceni), da ne omenjam morebitne izgradnje II. bloka NEK.

Za konec bi rad poudaril, da trenutno vodstvo ELES-a vodi nepristransko politiko do vseh akterjev na SLO elektroenergetskem področju, pri tem pa striktno uveljavlja pravila, določena v EU in SLO zakonodaji.

Namestnik direktorja Elektro-Slovenija d.o.o.

Aleksander Mervar

Eles postal delničar dveh alokacijskih hiš za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti

Thu, 11 Nov 2010 12:44:00 GMT

Ljubljana, 11. novembra 2010

Direktor Elektro-Slovenija (Elesa) mag. Milan Jevšenak je včeraj v Luksemburgu podpisal pogodbo o pristopu Elesa, slovenskega sistemskega operaterja slovenskega elektroenergetskega sistema, delničarja k alokacijski hiši CASC (Capacity Allocation Sercvice Company CWE S.A.). Omenjena hiša skrbi za dodeljevanje prekomejnih prenosnih zmogljivosti za prenos električne energije preko meja centralno-zahodne regije EU.

Tako so se tokrat ustanovnim članicam CASC, sistemskim operaterjem iz Luksemburga, Nizozemske, zahodnega dela Nemčije, Belgije in Francije, poleg slovenskega sistemskega operaterja pridružili še sistemski operaterji (TSO) Švice, Avstrije,Grčije in Italije z namenom, da bo dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti na mejah te regije transparentno, po enotnih kriterijih za vso regijo, kar je skladno z usmeritvami Evropske komisije in razvojem trga električne energije v EU.
»Do sedaj so bila pravila na posameznih mejah različna in s tem netransparentna za udeležence trga z električno energijo. S članstvom v CASC pa bodo pravila za vse člane enotna in dosegljiva na enem mestu. Vsi člani omenjene hiše smo enakopravni in zato tudi člani nadzornega sveta alokacijske hiše, ki bo nudila storitve za vse nas,« je ob tej priložnosti dejal mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa.

Eles je vključen v CASC z dodeljevanjem prekomejnih prenosnih zmogljivosti za prenos električne energije preko italijansko-slovenske meje. Za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti preko slovensko-avstrijske meje pa je vključen in je delničar alokacijske hiše CAO (Central allocation office) s sedežem v nemškem Freisingu. CAO dodeljuje zmogljivosti za prenos električne energije v centralno-vzhodni regiji in ima osem družbenikov. V bodoče se Elesu obeta še vključitev v tretjo alokacijsko hišo jugovzhodne regije, kamor bodo vključene prenosne zmogljivosti preko slovensko-hrvaške meje.

»Ustanavljanje in delovanje omenjenih regijskih alokacijskih hiš je prehodno obdobje k končnemu cilju : skupnemu evropskemu trgu električne energije z enakimi pravili na tem področju,« je pojasnil mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa.

S pristopom slovenskega sistemskega operaterja v omenjene alokacijske hiše in poenotenjem pravil za dodeljevanje prenosnih zmogljivostim,se dosedanja pravila Elesa prilagodijo novim razmeram, ki bodo zanj začela veljati s 1. januarjem 2011.

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.