ELES sporočila za javnost

HE Golica dodatno povečala zanesljivost našega elektroenergetskega sistema

Tue, 13 Dec 2011 11:02:35 GMT

Ljubljana, 13. decembra 2011

V začetku decembra je avstrijska ČHE Golica na reki Bistrici začela zagotavljati dodatne količine električne energije za izravnavo elektroenergetskega sistemi. Leto dni je trajala 25 milijonov evrov vredna nadgradnja te 50 MW elektrarne s črpalko, ki bo omogočila črpanje vode iz Drave v obstoječo akumulacijsko jezero ter s tem večjo količino energije za izravnavo sistema. Elektro-Slovenija (Eles) je prispeval k naložbi petino in petinski je tudi njegov delež energije iz HE Golica. Tako pridobljeno električno energijo Eles, kot sistemski operater, v celoti uporablja za storitve, ki so potrebne za sistemsko delovanje elektroenergetskega omrežja Slovenije.

Akumulacijsko hidroelektrarno Golica s 50 MW moči je zgradil pred dvajsetimi leti na reki Bistrici avstrijski partner Kelag. Ker so s to naložbo zajeli del slovenskega energetskega potenciala skupne reke Bistrica, dvajset odstotkov proizvedene električne energije pripada Sloveniji in z njo upravlja Eles. Proizvodnja HE Golica, ki je v preteklosti znašala med 10 in 20 GWh letno, je bila do lani omejena z naravnim dotokom reke Bistrice in predpisanim zagotavljanjem ustrezne višine vodne gladine v akumulacijskem jezeru elektrarne. Novo vgrajena črpalka pa bo omogočila dodatno črpanje vode iz reke Drave in s tem večjo proizvodnjo električne energije, predvidoma okoli 27 GWh letno.

"V minulih letih smo v Elesu električno energijo proizvedeno v HE Golica uporabljali za manj zahtevno pokrivanje izgub prenosa električne energije. Po nadgradnji elektrarne s črpalko in novim sistemom vodenja, pa jo bomo koristili tudi za bolj zahtevne sistemske storitve z več dodane vrednosti, kot na primer za izravnavo odstopanj med proizvodnjo in porabo znotraj urnega cikla. Posodobljena elektrarna bo namreč omogočila, da Eles v krajšem času kot doslej, aktivira petino proizvodnje električne energije iz te elektrarne," je pojasnil najnovejšo sistemsko pridobitev Elesa njegov direktor mag. Milan Jevšenak.

Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Nov daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško bo povečal varnost in zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema

Wed, 30 Nov 2011 10:59:42 GMT

Tržišče pri Sevnici, 30.11.2011 – Mag. Janez Kopač, direktor Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo, je v naselju Vrhek nad Tržiščem, na trasi daljnovoda 2x400 kV Beričevo-Krško, slavnostno postavil temelje prvemu izmed 227 stebrov bodočega daljnovoda. Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES) kot investitor načrtuje, da bo ta nujno potreben daljnovod za slovenski elektroenergetski sistem zgrajen v dveh letih. Njegova predračunska vrednost znaša 63,5 milijonov evrov.

Nov daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško bo omogočil prenos električne energije po najkrajši prenosni poti iz vzhodnega dela države, kjer je večja proizvodnja električne energije, predvsem zaradi jedrske elektrarne v Krškem, v osrednji in zahodni del Slovenije z večjo porabo te dobrine. Po razpadu jugoslovanskega omrežja je naše 400-kilovoltno omrežje ostalo nezazankano. Prav zato izpad vsakega izmed daljnovodov tega napetostnega nivoja ali večje elektrarne lahko povzroči nestabilnost v delovanju slovenskega prenosnega elektroenergetskega sistema. Daljnovod bo obenem zagotovil prenos električne energije iz več smeri, s čimer se bo povečala varnost, zanesljivost in optimalno delovanje celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema.

Dobrih 80 km dolg daljnovod od razdelilne transformatorske postaje (RTP) Beričevo pri Ljubljani do RTP Krško, poleg NE Krško, bo potekal preko devetih občin: Dol pri Ljubljani, MOL, Šmartno pri Litiji, Litija, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Sevnica, Škocjan in Krško. Daljnovod bo imel 227 stebrov. Predračunska vrednost daljnovoda in ustreznih daljnovodnih polj v obeh razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) znaša 63,5 milijonov evrov. Od tega delež za opremo in delo znaša 43 milijonov evrov. Za odškodnine (služnosti in škode) bo potrebno odšteti 14 milijonov evrov in 6,5 milijonov evrov za ostale stroške (študije, projekti, preizkusi). ELES bo pokril polovico investicijske vrednosti z lastnimi sredstvi in polovico z odobrenim kreditom Evropske investicijske banke (EIB).

"Pri umeščanju daljnovoda 2x400 kV Beričevo-Krško v prostor je ELES vzpostavil zaupanje z lokalnimi skupnostmi na celotni trasi. Pričakujemo korektno sodelovanje vseh tudi pri njegovi gradnji. Le tako bomo čim prej prišli do tega pomembnega objekta za vse porabnike električne energije v Sloveniji," je poudaril mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa, v slavnostnem govoru ob otvoritvi gradnje daljnovoda.

Katja Krasko Štebljaj
Vodja službe za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)

Jaroslav Berce nov predsednik nadzornega sveta

Wed, 05 Oct 2011 07:26:02 GMT

Na ponedeljkovi 150. redni seji nadzornega sveta Elektro-Slovenija, d.o.o., ki je potekala na sedežu družbe, sta se štirim nadzornikom pridružila še dva nova člana. To sta dr. Ervin Pfeifer in dr. Jaroslav Berce. Slednjega je nov nadzorni svet soglasno izvolil za novega predsednika nadzornega sveta Elektro-Slovenija, d.o.o. Za namestnika predsednika nadzornega sveta je bil soglasno izvoljen že dosedanji član nadzornega sveta Vitomir Kocutar. Kot predstavnika delavcev v nadzornem svetu ostajata Bogdan Trop in Jože Senčar.

Mag. Milan Jevšenak, direktor Elektro- Slovenija, d.o.o., je na seji nadzornega sveta nov nadzorni svet seznanil z delovanjem družbe kot sistemskim operaterjem prenosnega omrežja Republike Slovenije in poudaril njeno mednarodno vpetost . Velik poudarek je namenil tudi načrtu razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije. Namestnik direktorja Aleksander Mervar je novemu nadzornemu svetu v nadaljevanju seje predstavil še poslovne izide družbe v obdobju 2006-2010 in nanizal finančne načrte vse do leta 2015.

Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Načrt razvoja prenosnega omrežja RS od leta 2011 do 2020

Tue, 27 Sep 2011 11:13:16 GMT

Eles je letos izdelal Načrt razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije od leta 2011 do 2020 na katerega je dalo soglasje Ministrstvo za gospodarstvo. Iz omenjenega načrta za desetletno obdobje je razvidno, da načrtovani projekti v prenosnem elektroenergetskem omrežju dolgoročno zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje sistema. Upoštevane so tudi dolgoročne stopnje rasti prevzema električne energije iz prenosnega omrežja, načrtovana gradnja proizvodnih enot, širitev distribucijskega omrežja in tehnološka posodobitev celotnega prenosnega omrežja v državi in Evropi.

Ta teden Eles uspešno koordinira vodenje desetih evropskih sistemskih operaterjev

Fri, 09 Sep 2011 11:59:51 GMT

Ljubljana, 9. septembra 2011

Ta teden Elektro-Slovenija (Eles), kot prvi sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja z območja držav jugovzhodne Evrope, koordinira vodenje obratovanja kar desetih sistemskih operaterjev iz Avstrije, Švice, Nemčije, Poljske, Češke in Nizozemske, ki so člani Evropskega združenja sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja (ENTSO-E). Operaterji republiškega centra vodenja elektroenergetskega sistema Slovenije so v tem tednu prvič neposredno odgovorni za zanesljivost obratovanje skupine elektroenergetskih sistemov, ki po velikosti bistveno presegajo elektroenergetski sistem Slovenije.

Deset sistemskih operaterjev je ustanovilo Združenje sistemskih operaterjev za zanesljivost obratovanja elektroenergetskih sistemov srednje Evrope (TSC) z namenom, da preprečijo oziroma omilijo posledice velikih razpadov elektroenergetskih omrežij, ki bi presegli meje posameznih držav. Od lanskega avgusta je član TSC tudi Eles, ki je z vstopom v omenjeno združenje prešel v bistveno višji nivo zagotavljanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter s tem sistema srednje Evrope. Vsi člani združenja TSC uporabljajo enaka analitična programska orodja, kar izboljšuje kakovost ugotavljanja obratovalnih tveganj razpadov elektroenergetskih sistemov. Po ugotovitvi tveganj člani združenja skupaj poiščejo najboljše ukrepe in preverijo njihove učinke na obratovanje sistemov. Ves postopek je natančno predpisan in voden s strani koordinatorja združenja.

"Prevzem koordinacije obratovanja tako velikega števila elektroenergetskih sistemov je plod zaupanja, ki ga je Eles pridobil s temeljito posodobitvijo obstoječega sistema vodenja in usposabljanjem operaterjev za delo mednarodnega koordinatorja," je ob tem pomembnem dogodku za slovenskega sistemskega operaterja, dejal mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa. Vlogo koordinatorja združenja bo Eles naslednji teden predal švicarskemu sistemskemu operaterju SWISSGRID in jo bo znova prevzel čez osem tednov.

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Naslednje dve leti bodo terciarno regulacijo zagotavljali HSE, TE-TOL in EFT

Tue, 05 Jul 2011 12:53:05 GMT

Ljubljana, 05. julija 2011

Danes je v prostorih družbe Elektro–Slovenija, d.o.o. (Eles) potekala javna dražba rezerve delovne moči za terciarno regulacijo za leto 2012 in 2013 . Predmet dražbe je bil nakup 348 MW moči za terciarno regulacijo v obliki treh produktov, ki jih mora Eles, kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega omrežja, vsako leto, pravočasno zagotoviti za nemoteno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema skladno z določili 22. člena Energetskega zakona in jih potrebuje v primeru izpada največje proizvodne enote v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Naslednji dve leti bodo terciarno regulacijo zagotavljali HSE, TE-TOL in EFT.

Eles je konec maja objavil pravila dražbe na svoji spletni strani in povabil ponudnike k sodelovanju na njej. Glavna sprememba pri tokratni dražbi je bilo daljše obdobje – ne več enoletno, temveč dvoletno- zakupa terciarne rezerve moči, ki ga je uzakonil lani sprejet akt (Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine) Javne agencije Republike Slovenije za energijo. V nadaljevanju sta postopek dražbe sestavljala dva dela. V prvem, ki je bil zaključen 27. junija 2011, je Elesova strokovna komisija ugotavljala tehnične sposobnosti nudenja terciarne rezerve. Na osnovi priznanih sposobnosti so k današnji dražbi pristopili štirje ponudniki: HSE, GEN energija, TE-TOL in EFT. Kot najugodnejši ponudniki so bili za obe leti izbrani: HSE s 138 MW, TE-TOL s 10 MW in EFT s 200 MW.

V minulih dveh letih je uspel Eles zagotoviti zakup terciarne rezerve moči po bistveno nižji ceni, predvsem zaradi doslednega upoštevanja principov izbora najboljšega ponudnika na podlagi javne dražbe, ko ponudnik z najnižjo ceno dobi posel.

"Z tokratno izvedbo dražbe za daljše obdobje – dve leti, smo kljub temu, da cene električne energije doma in v tujini naraščajo, dosegli izredno ugodno ceno terciarne rezerve delovne moči za naslednji dve leti. S tem bomo zagotovili vsem potrošnikom električne energije v državi stabilno ceno omrežnine in s tem tega dela cene električne energije. Zelo zadovoljni smo tudi z rezultatom dražbe, kajti princip javne dražbe se je pokazal kot princip, ki vse ponudnike s pretiranimi zahtevami izloči," je dejal ob zaključku dražbe mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa.

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Naložba v prečni transformator v Divači že dosegla svoj namen

Fri, 27 May 2011 11:04:34 GMT

Divača, 27.05.11

V razdelilni transformatorski postaji (RTP) Divača, najpomembnejši RTP na Primorskem, je ELES slavnostno predal v obratovanje prečni transformator z močjo 1200 MVA. Namen postavitve prečnega transformatorja je bil povečati zanesljivost 400 kV omrežja, omejiti nenadzorovano velike tranzite električne energije preko slovenskega elektroenergetskega omrežja iz vzhodne Evrope proti Italiji in s tem posredno zmanjšati prenosne izgube in zamašitve v sistemu ter povečati zanesljivost prenosa električne energije iz vzhodne Slovenije v njen zahodni del. Naprava, ki regulira in nadzoruje pretoke, je stala 46 milijonov evrov. Sredi maja je prestala tehnični pregled in dobila uporabno dovoljenje. Rezultati njenega dosedanjega petmesečnega poskusnega obratovanja kažejo, da je bila naložba dosegla svoj namen, predvsem zaradi lanskih uspešnih pogajanj vodstva Elektro- Slovenija (Elesa) za dvig prenosnih zmogljivosti za prenos električne energije v Italijo.

Družba Elektro-Slovenija (Eles) je prvotno podpisala pogodbo za dobavo prečnega transformatorja s Siemensom z rokom dobave v letošnjem letu. Pozneje je s pogajanji uspela rok dobave naprave, ki predstavlja 80 odstotkov vrednosti naložbe (37 mio evrov), skrajšati za eno leto. Z uspešno izvedenimi javnimi naročili za ostala dela pa uspela prvotno vrednost naložbe (51 milijonov evrov) znižati za 5 milijonov na sedanjih 46 milijonov evrov. Sredstva za naložbo je zagotovila iz dolgoročnega kredita Evropske investicijske banke (EIB) in prihodkov iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti (prihodki od avkcij).

Projekt je svojo pravo komercialno vrednost dobil v zadnjem trenutku, decembra lani, ko je tik pred zagonom naprave Elesu uspelo, tudi s pomočjo Komisije EU, dvigniti prenosne zmogljivosti na slovensko-italijanski meji za dodatnih 150 MW. S tem so dobili trgovci z električno energijo večje zmogljivosti za trgovanje, italijanskim kupcem se je nekoliko znižala cena za prenosne zmogljivosti in Elesu povečal prihodek od avkcij. S tako povečanim prihodkom bo Eles poskrbel za stabilno omrežnino vsem porabnikom električne energije v državi v naslednjih letih.

“Poskusno obratovanje prečnega transformatorja v letošnjem letu je pokazalo, da je naprava preko regulacije pretokov na slovensko-italijanski meji omogočila varno obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema v vseh kritičnih situacijah, ki bi jih sicer povzročili neregulirani pretoki, teh bi bilo v tem času kar za 234 ur. Poleg tega so se tudi izgube prenosa električne energije, ki izhajajo iz tranzitnih pretokov zmanjšale za 18 odstotkov in več kot 40-krat smo s pomočjo prečnega transformatorja pomagali operaterjem sosednje Italije in Avstrije spremeniti pretok električne energije na slovensko-italijanski meji in s tem povečali zanesljivost obratovanja celotnega omrežja v regiji, ki obsega omrežja Italije, Avstrije, Švice, južnega dela Francije in Slovenije,“ je med drugim dejal na slavnostni otvoritvi prečnega transformatorja v Divači mag. Milan Jevšenak, direktor Elektro-Slovenija.

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.
minka.skubic@eles.si

Eles obiskal podpredsednik EIB

Mon, 23 May 2011 11:34:01 GMT

Ljubljana, 23. maj - Na povabilo vodstva Elektro-Slovenija se je na sedežu podjetja v Ljubljani danes mudil podpredsednik Evropske investicijske banke mag. Anton Rop. Direktor Elesa mag. Milan Jevšenak je uglednega gosta uvodoma seznanil z vlogo in pomenom Elesa kot sistemskega operaterja slovenskega prenosnega omrežja, nekaterimi aktualnimi investicijskimi projekti in dolgoročnimi razvojnimi načrti Elesa do leta 2020. Kot je poudaril, ima Eles v naslednjih letih pripravljenih kar nekaj velikih projektov, ki se nanašajo na posodobitev in dograditev prenosnih poti v Sloveniji, pri čemer so nekateri, kot denimo prečni transformator v RTP Divača, 400 kV daljnovod Beričevo-Krško in posodobitev RTP Krško, delno že bili sofinancirani s strani Evropske investicijske banke.Ob tem je izpostavil tudi nekaj zanimivih projektov, ki so širšega regionalnega pomena, in se nanašajo na morebitne dodatne daljnovodne povezave s sosednjo Italijo,pri čemer obstaja tudi možnost skupnega financiranja z italijanskimi partnerji.
V nadaljevanju je namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar podrobneje predstavil dolgoročni načrt razvoja slovenskega prenosnega omrežja do leta 2020. Kot je povedal, bo Eles za uresničitev zastavljenih načrtov v naslednjih desetih letih potreboval kar dobrih 635 milijonov evrov, pri čemer seveda računa tudi na finančno pomoč Evropske investicijske banke, pri kateri je Eles doslej že najel za 63 milijonov evrov ugodnih posojil.
Mag. Anton Rop je v zvezi s tem poudaril, da ima Evropska investicijska banka na voljo dovolj sredstev za dobre energetske projekte in jih je pripravljena tudi finančno podpreti.

Elektro-Slovenija, d. o. o.

Sredstva za delnice NKBM smo zagotovili z depozitov namenjenih naložbam

Mon, 18 Apr 2011 11:03:40 GMT

V medijih se od petka, 15.04.2011 pojavljajo nekatere poenostavljene in netočne informacije o posledicah sprejetih skupščinskih sklepov Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljevanju: AUKN) na poslovanje Elektra Slovenije (v nadaljevanju: ELES). Namen tega sporočila za javnost ni v polemiziranju odločitve AUKN, temveč podati jasne informacije in stališče vodstva glede na nastali položaj. Ne glede na vse navedeno v nadaljevanju tega sporočila pa v vodstvu ELES-a pričakujemo, da bosta Vlada in Parlament Republike Slovenije v čim krajšem času sprejela ustrezno sektorsko politiko za slovensko elektroenergetiko. V ELES-u smo v decembru 2010 izdelali 10 letni program razvoja slovenskega prenosnega omrežja. Skupna vrednost investicij bo tako znašala skoraj 800 mio €. Načrtujemo, da bomo potrebovali za 450 mio € dolgoročnih kreditov. Višina kreditov bo še bistveno višja, v kolikor bo lastnik letne dobičke po obdavčenju namenjal za izplačilo, v dobro proračuna Republike Slovenije ali namenjal za kapitalske naložbe katere po vsebini nimajo povezave z dejavnostjo ELES-a.

Glede na to, da nismo podjetje, katero bi se ukvarjalo s kapitalskimi naložbami, še posebej v bančni sektor, od AUKN pričakujemo, da bo v čim krajšem možnem času sprejela skupščinski sklep, s katerim nam bo naložila prodajo delnic NKBM-ja. Upamo, da z dobičkom. V nasprotnem primeru bomo primorani za višino vplačil delnic NKBM-ja najeti kredit za financiranje bodočih investicij. Isto velja tudi za primer skupščinskega sklepa, kateri nam bo naložil izplačilo bilančnega dobička po stanju 31.12.2010.

V nadaljevanju podajamo obširno informacijo.

V četrtek dne 14.04.2011 smo v popoldanskem času prejeli obvestilo AUKN, da je le-ta izvedla na ta dan skupščino ELES-a, na kateri je sprejela dva skupščinska sklepa:

1) Da se spreminja Akt o ustanovitvi ELES-a v delu, ki se nanaša na pristojnosti nadzornega sveta in skupščine. Po novem je za vsa pridobivanja in odtujitve dolgoročnih kapitalskih naložb pristojna skupščina ELES-a.
2) Na podlagi predhodnega sklepa sklep, mora poslovodstvo ELES-a vplačati 7,5 mio € za nakup dokapitalizacijskih delnic NKBM do vključno danes, 18.04.2011.

Poslovodstvo ELES-a je predložilo listine za vpis spremembe pri ljubljanskem registrskem sodišču v petek, 15.04.2011, tako da sta sklepa pravno veljavna.

Drugi sklep bomo realizirali danes, 18.04.2011. Sredstva za vplačilo smo zagotovili iz trenutnih presežkov denarnih sredstev, katera smo imeli naložena kot kratkoročne depozite pri bankah s sedežem v Republiki Sloveniji in katera potrebujemo za financiranje bodočih investicij, katere so zajete v tri in deset letnem planu investiranja v prenosno omrežje.

ELES ustvarja prihodke iz poslovanja iz treh skupin prihodkov: omrežnine, katero plačujejo slovenski končni uporabniki električne energije, prihodkov iz mednarodnih tranzitov, predvsem avkcij za čezmejne kapacitete, katere plačujejo mednarodni trgovci z električno energijo in prihodkov od nereguliranih dejavnosti. V okviru omrežnine slovenski regulator prizna lastnikom, v našem primeru Republiki Sloveniji, 4,13% donos na vložena sredstva. Za leto 2010 to pomeni nekaj več kot 11 mio €. Lastnik lahko ta sredstva pusti podjetju za financiranje bodočih investicij ali pa se odloči, da si bo sredstva do te višine oziroma do višine dobička po obdavčenju, izplačal. Tovrstna metodologija je praksa vseh regulatorjev v Evropski uniji. Pri nas je posebnost v tem, da obstaja samo en sistemski operater prenosnega omrežja, ELES in da je njegov 100% lastnik Republika Slovenija. V tujini je v posamezni državah lahko tudi več sistemskih operaterjev v zasebnem, mešanem ali državnem lastništvu.

Napačne so bile nekatere navedbe medijev, da gre za uporabo dela bilančnega dobička ELES-a za leto 2010. Računovodski izkazi za leto 2010 še niso revidirani, po stanju 31.12.2010 pa ELES nima nerazporejenega dobička iz preteklih let. Res pa je, da je ELES v letu 2010 ustvaril 8,4 mio € dobička po obdavčenju. V kolikor bi v letu 2010 uporabili računovodsko evidentiranje, kot smo ga uporabljali do vključno leta 2009, bi znašal dobiček po obdavčenju 19,2 mio €. Razlika, 10,8 mio € predstavlja del prihodkov od avkcij za čezmejne kapacitete, katere moramo na podlagi določila iz evropske uredbe 714/2009 in 46.a člena Energetskega zakona razmejiti na časovne razmejitve.

Na tem mestu bi radi poudarili, da smo v decembru 2010 uspeli zvišati t.i. komercialne prenosne kapacitete na meji z Italijo in tako zagotovili letno najmanj 10 mio € dodatnih prihodkov oz. dodatnega dobička pred obdavčenjem.

Dobiček leta 2010 ni nastal na podlagi t.i. monopolnega položaja ELES-a, temveč na podlagi sprejetih in realiziranih poslovnih aktivnosti v našem podjetju. Med drugim smo uspeli za 10 mio € znižati stroške zakupa sistemskih storitev, znižali smo tekoče stroške obratovanja in vzdrževanja in še kaj. V podjetju ocenjujemo, da slovenskim kupcem električne energije v prihodnjih dveh letih ne bo potrebno plačevati višje omrežnine zaradi stroškov vzdrževanja, obratovanja prenosnega omrežja, ravno zaradi naših racionalizacijskih ukrepov in povečevanju prihodkov iz uporabe prenosnega omrežja za mednarodne tranzite.

Za konec navajamo še preteklo prakso Vlade Republike Slovenije kot edinega lastnika ELES-a glede uporabe bilančnih dobičkov v zadnjih 10 letih. ELES je v letih 2001 do 2009 izplačal proračunu Republike Slovenije za 40,5 mio € deleža iz dobička na podlagi skupščinskih sklepov. V letu 2010 se je celotni bilančni dobiček razporedil na druge rezerve, kar pomeni, da se je s tem povečal delež lastniškega financiranja bodočih investicij. Tovrstno stališče lastnika si želimo tudi v bodoče.

Služba za odnose z javnostmi
Elektro – Slovenija, d.o.o.

Eles na poti k uspešnim,razvojno usmerjenim energetskim družbam Evrope

Fri, 25 Mar 2011 10:43:12 GMT

Ljubljana, 24.03.2011

Elektro-Slovenija (Eles) letos praznuje 20-letnico svojega delovanja v sedanji obliki kot edina javna gospodarska družba za prenos električne energije in sistemski operater elektroenergetskega sistema Slovenije, ki je povezan z omrežji sosednjih držav. Obletnico je v družbi številnih gostov iz domovine in tujin družba slavnostno obeležila na Ljubljanskem gradu. O pomembni vlogi Elesa pri strateškem razvoju elektroenergetskega sistema Slovenije je govorila Darja Radić, ministrica za gospodarstvo.

Začetki delovanja današnjega Elesa, sovpadajo z nastankom samostojne Slovenije, in ločitvijo našega elektroenergetskega sistema od nekdaj skupnega jugoslovanskega sistema. S to reorganizacijo elektroenergetike je bila v naši državi že ločena dejavnosti proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije. V času prizadevanj za priključitev EU in v okviru pristopnih pogajanj smo leta 2001 odprli trg z električno energijo, najprej za domače ponudnike in čez dve leti še za tuje, kar je vplivalo na vsebino dela in organiziranost Elesa. Tako je ostala osnovna dejavnost družbe zadnjih šest let skrb za razvoj, gradnjo in vzdrževanje elektroenergetskega prenosnega omrežja države, zagotavljanje sistemskih storitev, varno in zanesljivo obratovanje prenosnih naprav ter s tem zagotavljanje dobaviteljem in odjemalcem kakovosten in nepristranski prenos električne energije.
Danes, predvsem po liberalizaciji trga z električno energijo in s tem povezanim povečanjem mednarodnega trgovanja, naše prenosno omrežje, komaj sledi povečanju prenosa električne energije. Trajno visoke obremenitve že predstavljajo nevarnost za stabilno delovanje našega in povezanih sosednjih sistemov. Da bi izpolnili svojo nalogo in standarde zanesljivega prenosa električne energije, je nujno treba povečati prenosne zmogljivosti z izgradnjo novih daljnovodov, ojačitvijo obstoječih vodov in vključitvijo novih tehnologij, predvsem pametnih omrežij. V ta namen Eles načrtuje v naslednjih petih letih za 368 milijonov naložb.
“Tako pri gradnji novih objektov, kot pri posodabljanju starih in vzdrževanju obstoječih, bomo sledili sodobnim tehnologijam. Le z uvajanjem novih tehnologij bomo Eles pripeljali na visok tehnološki nivo, da bo svoje poslanstvo kot modern sistemski operater opravljal zanesljivo in kvalitetno. S tem si bomo pridobili mesto med uspešnimi razvojno usmerjenimi energetskimi družbami znotraj EU, kjer je naše delovanje že prepoznano,“ je v pozdravnem govoru poudaril mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa.
Pomembno strokovno delo Elesa v Evropskem združenju sistemskih operaterjev ENTSO-E, bo letos po besedah ministrice Darje Radić še posebno pomembno. “Nacionalni interes razvoja omrežja bo moral vključiti v že zasnovane kriterije razvoja vseevropskega omrežja. Tega je predstavila EU komisija lani novembra in so ga podprli tudi ministri za energijo na svojem zasedanju,“je nadaljevala ministrica, ki verjame,da bo Elesovim strokovnjakom to uspelo. Nenazadnje so prav nenehen razvoj znanja v družbi, nadgradnja nalog in dolgoletno vzorno vzdrževanje omrežja in njegov razvoj prispevali k temu, da slovenski elektroenergetski sistem dobro deluje ter botruje zahtevnim obratovalnim stanjem v regiji.
Galerija slik

Minka Skubic
Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Istočasni izpad naprav v RTP in NE Krško

Thu, 24 Mar 2011 07:49:46 GMT

Ljubljana, 23. 03 2011

Danes ob 10.27 uri je v RTP Krško prišlo do istočasnega izpada Nuklearna elektrarna Krško in vseh naprav, ki povezujejo ta objekt z elektroenergetskim sistemom Slovenije. Izpad ni povzročil prekinitve napajanja odjema v Republiki Sloveniji.

Izpadla proizvodnja je bila do 12.00 ure nadomeščena z aktiviranjem minutne rezerve, ki smo jo v Elektro-Slovenija d.o.o. (v nadaljevanju: ELES) zakupili za ta namen v novembru 2010 za leto 2011, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Od 12.00 ure dalje zagotavlja nadomestno električno energijo za slovenske potrebe lastnik slovenskega dela NEK, gospodarska družba GEN-Energija skladno s sklenjenimi pogodbami.

Vzrok izpada tako ni bil na strani NEK-a. Ob aktiviranju zaščite sistema tokovne zbiralnice G2 v razdelilni transformatorski postaji (RTP), se je NEK avtomatično, varno zaustavila, skladno z njihovimi procedurami.

Po ugotovljenem vzroku izpada smo napravo v RTP, ki je povzročila napačen ukaz (sistem zaščite), izločili iz obratovanja in omogočili delovanje NEK preko sistema tokovne zbiralnice G1 v isti RTP.

Elektroenergetsko omrežje Slovenije je bilo ob 13.13 uri pripravljeno za takojšnje ponovno sinhronizacijo NE Krško v omrežje.

Služba za odnose z javnostmi
Elektro-Slovenija, d.o.o.

Uvedba g tarife za proizvajalce električne energije v Sloveniji

Thu, 17 Mar 2011 14:29:04 GMT

Ljubljana, 15.03.2011

V Sloveniji vsi uporabniki električne energije pri računih za njeno dobavo plačujejo poleg zneska za porabljeno električno energijo tudi znesek za uporabo tako distribucijskega kot prenosnega omrežja. Slednji je namenjen pokrivanju stroškov prenosa električne energije, ki vključujejo tudi stroške sistemskih storitev, kamor sodijo med drugim tudi stroški zagotavljanja rezerve za primere izpadov elektrarn.

Zaradi možne izgradnje vse večjih proizvodnih enot, kot je to primer bloka 6 TEŠ, se bo v Sloveniji v naslednjih letih obseg rezerve za izpad velikih proizvodnih enot moral sorazmerno povečati. S tem se bodo povečali stroški rezerve in neizogibno tudi znesek za uporabo omrežja. Vprašanje je, kdo naj te stroške plača? Možni sta dve rešitvi. Te stroške lahko plačajo:
- vsi odjemalci oziroma uporabniki električne energije ali
- tudi uporabniki za oddajo v prenosno omrežje oziroma proizvajalci, ki te stroške povzročajo, preko tako imenovane G tarife (generation tariff).

Po mnenju ELES-a mora Slovenija pri tem vprašanju zagotoviti preglednost ter vzpostaviti učinkovito povezavo med izvorom stroška in plačnikom, ker se lahko le na ta način vzpostavijo ustrezni signali na področju investicij v velike proizvodne objekte. Ker na odločitev o velikosti proizvodnih enot odjemalci električne energije nimajo neposrednega vpliva, menimo, da končni odjemalci ne smejo sami prevzemati vseh stroškov rezerve za izpade elektrarn. Po našem mnenju bi bilo treba za to čim bolj neposredno obremeniti proizvajalce, še posebej tiste, ki z izgradnjo velikih elektrarn v Sloveniji povečujejo potrebo po rezervi sistema.

Res je, da se z uvedbo G tarife zviša lastna cena proizvodnje domačih proizvajalcev električne energije in posledično znižajo njihovi zaslužki na tujih trgih. Ampak proizvajalci imajo možnost in bi se na G tarifo morali odzvati s prilagoditvijo investicije dejanskim zmožnostim elektroenergetskega sistema. G tarifa torej dolgoročno deluje kot zavora pred prekomernim povečevanjem stroškov sistemskih storitev/rezerve. Brez povratne zanke v obliki G tarife, bi se stroški rezerve v Sloveniji vztrajno povečevali, plačevali pa bi jih predvsem končni, domači odjemalci, ki so brez možnosti za vplivanje na njihovo zmanjšanje. Prav tako v Sloveniji ne smemo dopustiti, da bi neko podjetje uporabljalo prenosno omrežje in ostale storitve v Sloveniji za dobavo energije v tujino, pri tem pa povečevalo stroške domačim odjemalcem.

Tako po našem mnenju ni več vprašanje G tarifa da ali ne, vprašanje je le, katero je tisto pravo razmerje delitve stroškov omrežnine med proizvodnjo in odjemom, ki bo zagotavljalo konkurenčnost naših podjetji ob zmernih cenah uporabe omrežja za domače odjemalce.

Elektro – Slovenija, d.o.o.