Prehod v brezogljično družbo spremljajo številne spremembe, ki bodo vedno bolj intenzivne in se jim bodo morali prilagoditi vsi družbeni sistemi. Pri izvedbi učinkovitega zelenega prehoda pa je vloga družbe ELES zelo pomembna. Razvojne aktivnosti zato načrtujemo in izvajamo tako, da bomo v vsakem trenutku učinkovita podpora njegovemu izvajanju. Ob tem ne smemo pozabiti, da moram družba ELES o pomembnosti svojih aktivnosti za omogočanje učinkovitega in ekonomsko čim bolj vzdržnega zelenega prehoda ozaveščati javnost in ob tem krepiti svojo prepoznavnost v družbi. Če bo javnost razumela pomen naših aktivnosti (novogradnje/nadgradnje elektroenergetskih povezav / objektov / naprav) v kontekstu omogočanja prehoda v nizkoogljično družbo, jih bo tudi lažje sprejela v svojem lokalnem okolju. To bo po eni strani pospešilo postopke umeščanja v prostor ter po drugi pocenilo in seveda pospešilo izvedbo naših investicij.
Ob osredotočanju javnosti in medijev na podnebne spremembe, se manj pozornosti posveča ohranjanju raznolikosti vseh živih bitij in njihovih habitatov na našem planetu – biotski pestrosti. Ker biodiverziteta zagotavlja tudi delovanje ekosistemov, ki so ključni za preživetje vseh živih bitij, vključno s človekom, je pomembno, da se ukvarjamo tudi z vprašanji ohranjanja biotske pestrosti. V družbi ELES se zavedamo, da lahko elektroenergetske družbe s svojimi aktivnostmi močno vplivamo in posegamo v okolje in biodiverziteto, zato temu področju posvečamo še posebno pozornost. Trajnostna strategija družbe ELES kot eno izmed bistvenih tem, povezanih z naravnim kapitalom, opredeljuje upravljanje vplivov na okolje in biotsko raznovrstnost. V okviru te teme se osredotočamo na aktivno podporo ohranjanju čim večje biotske raznovrstnosti v gozdovih, močvirjih in vodah ob hkratnem zmanjševanju vpliva, ki ga imajo koridorji daljnovodov na okolje.
Pri gradnji prenosnih elektroenergetskih objektov si v družbi prizadevamo, da v največji možni meri uporabljamo obstoječe ceste in poti, površino gradbišč pa čim bolj omejimo, saj s tem zmanjšujemo negativen vpliv na obstoječo vegetacijo in gozd. V okviru gradnje daljnovodov izvajamo predpisane ukrepe, med katerimi so tudi ponovna uporaba zemlje, odstranjene z izkopi, uporaba sadik avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst pri sanaciji gozdnih robov, zasaditev nadomestnih vegetacij ob vodotokih in območjih gozdnih površin. Kjer je potrebno, poskrbimo tudi za vzpostavitev nadomestnih habitatov. S tovrstnimi aktivnostmi minimiziramo vpliv na biotsko raznovrstnost na mikro lokacijah, na katerih izvajamo aktivnosti. Ob izgradnji najnovejšega daljnovoda Cirkovce-Pince smo tako izvedli 189 popravljalnih ukrepov, med katerimi je tudi ureditev petih nadomestnih habitatov.
Ključnega pomena pri izvedbi učinkovitega zelenega prehoda in spodbujanju trajnostnega razvoja je seveda sodelovanje. Združevanje znanja ter smiselno prevzemanje vlog glede na znanje in usposobljenost, se kažeta v zniževanju stroškov razvoja, investicij in upravljanja podjetja ali organizacije. V sodelovanju s partnerji tudi lažje pridobivamo nepovratna investicijska sredstva. Ker se v družbi ELES zavedamo pomembnosti sodelovanja in povezovanja z različnimi sektorji, partnerstev ne sklepamo le z organizacijami znotraj energetskega sektorja ampak se povezujemo tudi z organizacijami iz drugih sektorjev, med drugim tudi iz področja prometa, varovanja narave, kulture,... Tudi za ohranjanje biotske pestrosti lahko sami naredimo precej manj, kot če se povežemo z organizacijami, katerih poslanstvo je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot družbeno odgovorno podjetje želimo tovrstnim organizacijam pomagati, da s svojim strokovnim znanjem in predanimi zaposlenimi še dodatno okrepijo aktivnosti na tem področju, hkrati pa lahko s takim sodelovanjem tudi sami pridobimo dodatna znanja za ohranjanje biodiverzitete na naših lokacijah in trasah daljnovodov. Zato smo se odločili za vzpostavitev partnerstva z Živalskim vrtom Ljubljana, ki je najpomembnejši slovenski center za varstvo narave.
Kot prvo aktivnost v okviru partnerstva smo zasnovali javni natečaj ELES 3000: Ustvarjalni projekt v javnem prostoru, v sklopu katerega smo iskali projektno skupino, ki bo v javnem prostoru zasnovala, oblikovala in izvedla projekt, ki bo javnost ozaveščal o pomenu ohranjanja biotske pestrosti in spodbujal k razmisleku, kako lahko kot posamezniki prispevamo k njenemu varovanju oziroma bogatenju v mikrookolju, v katerem živimo. Na javni natečaj je do roka oddaje 1. oktobra 2023 prispelo 21 prijav z raznolikimi koncepti projektnih skupin, v katerih je sodelovalno več kot 106 ustvarjalcev - oblikovalcev, arhitektov, umetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov različnih področij. Po več zasedanjih je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Barbara Mihelič (direktorica Živalskega vrta Ljubljana), mag. Uroš Salobir (direktor Področja za strateške inovacije družbe ELES), Maja Vardjan (direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje), Vladimir Vidmar (vodja in kustos Male galerije Banke Slovenije) in Rok Žnidaršič (docent na Fakulteti za arhitekturo in podžupan MOL), podelila tri nagrade in dve častni omembi.
Prvo nagrado je prejel projekt z naslovom Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja skupine v zasedbi Luke Murovca, dr. Martine Modic in Brada Downeya. Skupina bo prejela nagrado v višini 10.000 evrov in produkcijska sredstva za izvedbo projekta v višini 30.000 evrov. Nagrajena skupina je o projektu zapisala: »Zemlja se ni vedno imenovala Zemlja je umetniško delo iz naravnih materialov, ki simbolno opozarja na pomen ohranitve našega okolja. Instalacija opozarja obiskovalce, da je biotska raznolikost v veliki meri odvisna od zdrave prsti, ki jih mnogi jemljemo kot samoumevne. To umetniško delo bo postalo edinstven habitat za različne oblike življenja, ki ga bodo naravno poselile in ga sprejele kot svoj dom. Prisotnost skulpture v Živalskem vrtu ustvarja trajno učno zapuščino, ki bo navdihovala generacije obiskovalcev, da bodo cenile lepoto in kompleksnost naravnega sveta ter se zavzemale za njegovo zaščito v prihodnosti.«
Drugo nagrado je prejel projekt Odmrli les za živ gozd, ki je delo projektne skupine v sestavi: izr. prof. dr. Dušan Jurc, Bojan Jurc in Javni zavod Mala ulica. Tretjo nagrado je prejel projekt Exploratorium skupine v zasedbi Mihe Godca, Robertine Šebjanič, Martine Mušič, dr. Alenke Malej in UR institute. Častno pohvalo strokovne komisije sta prejela projekta BIOpeka, delo prijavitelja Leppa in projektne skupine v sestavi: Zala Košnik, Laura Klenovšek, Lea Lipovšek, Lara Gligič, Gaja Golja in dr. Marko Ilić, ter Prisluhnimo, delo prijavitelja društva Četrtek in projektne skupine v sestavi: Luka Bernik, Jure Kralj, Maša Kralj, Domen Klinc, Črt Štrubelj, Domen Svetin, Nej Bizjak, Blaž Bohinc in Maja Budna.
Ob razglasitvi so člani žirije o zmagovalnem projektu povedali:
»V družbi ELES nas izjemno veseli, da smo na prvi javni natečaj v okviru našega programa ELES 3000 prejeli tako veliko število izjemno zanimivih prijav. V žiriji zato res nismo imeli lahkega dela. A odločitev o izboru zmagovalnega projekta je bila enotna. Projekt Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja nas je navdušil s sporočilnostjo in njeno umetniško interpretacijo. Instalacija s svojo impozantno strukturo poudarja pomen zemlje in njenih, nam pogosto nevidnih, prebivalcev za razvoj in obstoj življenja na Zemlji. Brez izjemne biotske pestrosti podzemnega sveta in naravnih procesov, ki jih ti skriti, nevidni sodelavci poganjajo, Zemlja resnično ne bi mogla biti Zemlja. Zato je naša odgovornost, da naredimo vse, kar lahko, da ohranimo bogato pestrost življenja, ki se odvija tako blizu nas, a je največkrat prezrta. Tudi če to pomeni, da moramo za varovanje teh nevidnih bitij v svojo bližino sprejeti objekte, ki nam omogočajo napredek in udobno življenje. Kajti Zemlja bo ostala Zemlja le, če bomo kot človeštvo prevzeli del bremena negativnih vplivov našega razvoja na okolje.«
mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije družbe ELES
»Projekt Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja z naslovom, konceptom in izvedbo ustvari harmonijo čudenja in izpraševanja, ki nas sočasno razpne med dve perspektivi – kot ustvarjalce, osvajalce v vesolju in kot prebivalce te nenavadne rotirajoče sfere, kjer se počutimo tako veliki, kot tudi nepomembni. Tri kamnite krogle te pritegnejo, zdrznejo in zamislijo. Zemlje, prsti, humusa ni brez živega, brez tistega bistvenega dela biodiverzitete, katerega pomena, še manj pa intrinzične vrednosti se premalo zavedamo. Še zlasti je to pomembno za Slovence. Na koščku slovenske zemlje, ki ni večje od štirih stotin promila, živi kar 1% vse, oziroma 2% vse kopenske biodiverzitete, kar nas uvršča med vrstno najpestrejših koščkov sveta. Med 850 endemiti, ki jih najdemo le pri nas, je 550 vrst talnih živali, tristo od teh je jamskih. Čeprav so ti prebivalci tal in teme na videz neugledni, brezbarvni in največkrat premajhni, da bi jih zaznali in spoštovali, so prav ti zaslužni za to, da se ta kamen vesolja imenuje z/Zemlja - z malo in veliko. Izbrani projekt jih z biološko dušo in skozi oči umetnika »spravi na svetlo«, da jih začuti naše kamnito srce in da lahko zagledamo njihov pravi lesk in veljavo.«
Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana
»Projekt Zemlja ni bila vedno imenovana zemlja izpostavlja širok spekter življenja in obstoja, ki ni človekov. A hkrati instalacija, sestavljena iz krogel, ki predstavljajo tri značilne sloje prsti, izpostavlja človekovo veliko povezanost in odvisnost od ekosistema, ki ga večina razume kot samoumevnega in mu ne pripisuje posebne pozornosti. Projekt zemljo oziroma prst izpostavlja kot ključno za obstoj življenja, vendar ne zaradi njenih materialov, ki so povezani s procesi ekstrakcije in proizvodnje, ampak zaradi bogatega ekosistema, ki je ključen za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Instalacija v javnem prostoru s svojo enigmatično pojavnostjo opozarja na izjemno kompleksen in skrivnosten podzemni svet, ki ga iz domene biologije prenese v sfero družbenega. V tem smislu deluje kot performativni objekt, ki je s svojo pojavnostjo in sporočilnostjo sposoben spreminjanja našega odnosa do zemlje s katero živimo.«
Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje