| Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (angl. Agency for the Cooperation of Energy Regulators) |
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009. |
| akumulacijska elektrarna |
Hidroelektrarna z akumulacijo, ki lahko prilagaja obratovanje potrebam odjemalcev. |
| antenski odcep (T-priključek) |
Del daljnovoda, neposredno priključen na daljnovod med dvema RTP, ki napaja tretji RTP. |
| avtomatski ponovni vklop |
Daljnovod se po zaznani napaki avtomatično vklopi nazaj. |
| bazna elektrarna |
Elektrarna za pokrivanje osnovne obremenitve v elektroenergetskem sistemu. |
| bilančna pogodba |
Pravni posel, s katerim pravna ali fizična oseba z operaterjem trga za električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in finančno poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme. |
| bilančna skupina |
Skupina odjemalcev, v kateri so lahko tudi proizvajalci in pri kateri je vodja skupine odgovoren za sprotno zmanjševanje odstopanj dejanskega skupnega odjema od skupne pogodbene vrednosti odjema ali od napovedanega obremenitvenega diagrama. |
| breznapetostno stanje |
Stanje elektroenergetske naprave, ko na njej ni napetosti. |
| certifikat za sistemskega operaterja |
Pomeni odločbo, s katero agencija certificira sistemskega operaterja. |
| čezmejno trgovanje |
Trgovanje med udeležencema na obeh straneh meje. |
| črpalna elektrarna |
Hidroelektrarna, ki v času visoke porabe proizvaja električno energijo, v času nizke porabe električne energije pa vodo črpa v svoj akumulacijski bazen. |
| delovna moč |
Električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično, akustično itn.). |
| depeša |
Dokumentirano sporočilo poenotene oblike in vsebine, ki si ga za potrebe vodenja obratovanja EES Slovenije izmenjujejo sistemski operater in uporabniki prenosnega omrežja. Način izmenjave depeš določa sistemski operater, pri čemer izbere rešitev, ki je dostopna vsem partnerjem, s katerimi si depeše izmenjuje. |
| dispečiranje električne energije |
Načrtovanje in vodenje ravnotežja med proizvodnjo in obremenitvijo sistema na podlagi pogodb in cen. |
| distribucija |
Razdeljevanje elektrike po distribucijskem sistemu. |
| distribucija električne energije |
Prenos električne energije odjemalcem po distribucijskem elektroenergetskem omrežju. |
| distribucijski center vodenja |
Center vodenja določenega območja distribucijskega omrežja. |
| distribucijski operater |
Pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost distribucijskega operaterja električne energije ter je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema električne energije na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije. |
| distribucijsko omrežje |
Omrežje za distribucijo električne energije odjemalcem, ki obsega predvsem nizko- in srednjenapetostno, lahko pa tudi visokonapetostno omrežje. |
| dobava |
Prodaja, vključno z nadaljnjo prodajo, elektrike odjemalcem. |
| dobavitelj |
Pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost dobave, in ne pomeni proizvajalca, razen če se proizvajalec ne uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme. |
| dolgoročno načrtovanje |
Dolgoročno načrtovanje potrebnih naložb v proizvodnjo, prenosne in distribucijske zmogljivosti in druge objekte, za zadostitev povpraševanja sistema po električni energiji, zemeljskem plinu in drugih energentih ter za zagotovitev zanesljive oskrbe odjemalcev. |
| dostop do omrežja |
Z zakonom zagotovljena pravica nelastnika omrežja, da pod znanimi nepristranskimi pogoji uporablja omrežje za prenos električne energije ob dogovorjenem času in za dogovorjeno količino energije. |
| dostopna pot do EEO |
Pot, namenjena dostopu do EEO zaradi njegove gradnje ali vzdrževanja. |
| dražba, avkcija |
Javno licitiranje cen ali tečajev določenega blaga ali storitev, na primer električne energije, prenosnih zmogljivosti, sistemskih storitev. |
| elektrarna |
Postroj za proizvodnjo električne energije, ki vsebuje gradbene objekte, naprave za pretvarjanje energije in vso pripadajočo opremo. |
| električni daljnovod |
Električni nadzemni vod za prenos in distribucijo električne energije med objekti elektroenergetskega sistema. |
| električni postroj |
Skupek v celoto povezanih elementov, na primer za proizvodnjo, prenos, shranjevanje ali pretvarjanje električne energije. |
| električni vod |
Električni nadzemni ali podzemni vod za prenos in distribucijo električne energije med objekti elektroenergetskega sistema. |
| električno polje |
Lastnost prostora v okolici električnih naprav, ki so priključene na električno omrežje. |
| elektroenergetski sistem |
Vsi postroji in naprave, namenjeni proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije. |
| elektroenergetsko omrežje |
Določeni postroji, postaje, nadzemni in kabelski vodi za prenos in distribucijo električne energije. |
| elektroenergetsko podjetje |
Pravna ali fizična oseba, ki opravlja vsaj eno od dejavnosti proizvodnje, prenosa, distribucije, dejavnost operaterja trga z električno energijo, elektrooperaterja, dobave ali nakupa elektrike in je odgovorna za komercialne, tehnične in vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, ter ne vključuje končnih odjemalcev. |
| elektrooperater |
Sistemski operater ali distribucijski operater. |
| energetski pregled |
Sistematični postopek za namene seznanitve z obstoječo porabo energije stavbe ali skupine stavb, industrijskega ali komercialnega procesa, obrata, zasebne ali javne storitve, s katerim se opredelijo in ocenijo stroškovno učinkovite možnosti za prihranek energije ter v okviru katerega se poroča o ugotovitvah. |
| energetski transformator |
Elektroenergetska naprava (EEN) za pretvorbo električne napetosti na višji ali nižji nivo večje moči. |
| energija |
Vse oblike energentov, kakor so opredeljene v točki (d) 2. člena Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L 304, z dne 14. 11. 2008, str. 1). |
| energijska bilanca |
Poročilo o energijski uravnoteženosti proizvodnje in odjema za določeno obdobje in določeno območje. |
| enosistemski DV |
DV z enim trifaznim elektroenergetskim (EE) sistemom. |
| enosmerna visoka napetost |
Izvedba dela prenosnega elektroenergetskega sistema z uporabo enosmerne napetosti. |
| enosmerni vod |
EE vod, ki deluje na enosmerni napetosti. |
| faktor moči cos fi |
Količnik med delovno in navidezno močjo. |
| fazna napetost |
Napetost med faznim vodnikom v večfaznem sistemu in nevtralno točko. |
| fliker |
Motnja v omrežju zaradi obratovanja hitro spremenljivega bremena. |
| fotonapetostna elektrarna (pogovorno sončna elektrarna) |
Elektrarna za neposredno pretvarjanje svetlobne energije v električno energijo s pomočjo fotocelic. |
| frekvenca, s katero EES obratuje |
Število ponovitev izmenične električne veličine v sekundi, ki je izraženo v Hz (hertz). |
| generator |
Stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno. |
| geotermična elektrarna |
Termoelektrarna, v kateri se električna energija pridobiva iz geotermične energije zemlje. |
| gospodinjski odjem |
Odjem na nizki napetosti, ki obsega porabo električne energije v stanovanjskih enotah, pripadajočih gospodarskih prostorih in dostopih do njih, če priključna moč ne presega 16 kW. |
| gospodinjski odjemalec |
Odjemalec, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti. |
| gozdni posek |
Posek dela gozda ali posameznih dreves zaradi gradnje ali vzdrževanja EEO. |
| hidroelektrarna |
Elektrarna, v kateri se pretvarja potencialna energija vode v električno. |
| hitri zagon |
Zagon, pri katerem je agregat sinhroniziran z omrežjem in polno obremenjen v največ 5 minutah. |
| hladna rezerva |
Rezerva moči termoagregatov, ki so na voljo za zagon in priključitev v omrežje iz hladnega stanja. |
| inštalirana moč odjemalca |
Vsota nazivnih moči naprav, ki so inštalirane pri odjemalcu za prevzemno-prodajnim mestom. |
| integrirano elektroenergetsko podjetje |
Vertikalno ali horizontalno integrirano podjetje. |
| interkonekcijska povezava |
Ena ali več prenosnih povezav med prenosnimi sistemi, ki omogočajo izmenjavo električne energije med njimi po vodih. |
| interkonekcijski sistem |
Obsega vse medsebojno povezane prenosne sisteme. |
| izguba napetosti |
Pojav, pri katerem napetost na napajalni točki pade na nič ali blizu nič. |
| izravnalna energija |
Električna energija, ki je v določeni uri potrebna za izravnavo odstopanj odjema, oddaje in čezmejnih prenosov od napovedanih. |
| izravnalni trg z električno energijo |
Organizirani trg izravnalne energije. |
| izravnavanje odstopanj |
Odpravljanje odstopanj med dejansko obremenitvijo in pogodbeno ali napovedano obremenitvijo. |
| izredni izklop |
Izklop elektroenergetske naprave, ki ni bil načrtovan v letnem planu vzdrževalnih del ter je potreben zaradi preprečevanja nastanka ali širitve večjih motenj in škode. |
| izvedeni finančni instrument za trgovanje z električno energijo |
Finančni instrument, opredeljen v 5., 6. ali 7. točki drugega odstavka 7. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K), če se nanaša na električno energijo. |
| jalova energija |
Energija, ki se v sistemu z izmenično napetostjo v določenem časovnem obdobju zvezno izmenjuje med energijami električnih in magnetnih polj elektroenergetskega sistema ter vsemi nanj priključenimi napravami. |
| jalova moč |
Imaginarna komponenta električne moči izmeničnega toka, neizogibna za delovanje EES. Večinoma se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih, kot so transformatorji in motorji. Povzroča dejanske tokovne obremenitve EEO, ni pa zmožna opravljati koristnega dela. |
| javno podjetje |
Podjetje, ki ga ustanovi država ali lokalna skupnost, da opravlja storitve v javnem interesu oziroma da opravlja gospodarske javne službe. |
| jedrska elektrarna |
Termoelektrarna, v kateri se toplotna energija pridobiva z jedrsko reakcijo (cepitev jeder). |
| kabelsko omrežje |
Omrežje za oskrbo z električno energijo, ki ga sestavljajo kabli. |
| kablovod |
Električni vod v kabelski izvedbi (nadzemno ali podzemno). |
| končna bruto poraba energije |
Energija ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo sektor pretvorbe energije porabi za proizvodnjo električne energije in toplote, ter z izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu. |
| končna poraba energije |
Energija ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, razen dobave sektorju pretvorbe energije. |
| končni odjemalec |
Fizična ali pravna oseba, ki kupuje energijo za lastno končno rabo. |
| konična moč |
Na podlagi maksimalne porabe električne energije v časovnem intervalu, na primer v 1 uri ali 15 minutah izračunana moč v tekočem dnevu, tednu, mesecu, letu. |
| konična obremenitev |
Najvišja vrednost obremenitve v danem časovnem intervalu, npr. v dnevu, mesecu, letu.
Največja moč, ki jo v določenem obdobju (npr. na dan, mesec, leto) prevzame odjemalec ali jo dobavi elektroenergetski sistem. |
| konični odjem |
Največji odjem električne energije v določenem kratkem obdobju. |
| konverter |
EEN za pretvorbo izmenične električne napetosti in toka v enosmerno obliko ter obratno. |
| koordinator del – odgovorni vodja vseh programskih del |
Oseba, ki koordinira izvajanje del na omrežju. |
| koordinator stikalnih manipulacij |
Oseba, ki koordinira vklope in izklope elektroenergetskih naprav. |
| koridor |
Območje v prostoru, ki ga zaseda obravnavani infrastrukturni objekt. |
| kratek stik blizu elektrarne |
Nastane, kadar komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju preseže dvojno vrednost njegovega nazivnega toka. |
| kratek stik daleč od elektrarne |
Nastane, kadar je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka. |
| kratkostična moč v omrežju |
Produkt toka pri kratkem stiku na določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti. |
| kratkostični tok |
Tok v določeni točki omrežja, ki se pojavi zaradi kratkega stika na poljubni točki tega omrežja. |
| kriterij zanesljivosti n-1 |
Osnovni kriterij, ki ga je treba izpolnjevati pri načrtovanju izgradnje, izgradnji in obratovanju EES. Izpolnjen kriterij n-1 zagotavlja, da ob izpadu katerega koli posameznega elementa v EES ne pride do preobremenitev ali težav z zanesljivostjo obratovanja. |
| krizno stanje |
Stanje, v katerem so nekatere omejitve omrežne spremenljivke prekoračene, rezerve moči izčrpane, tako da lahko tudi manjša motnja pripelje do kotne ali napetostne nestabilnosti, ki lahko povzroči delni ali popolni razpad EES. Kriterij zanesljivosti n-1 ni izpolnjen. |
| lastna raba proizvodne enote |
Električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, na primer naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka ipd. ter pokrivanje izgub močnostnih transformatorjev. |
| ločeno obratovanje |
Obratovanje manjšega elektroenergetskega sistema, ločenega od preostalega elektroenergetskega sistema. |
| ločilnik |
Elektroenergetska naprava za vidno fizično ločitev dveh delov EEO. |
| lokalni energetski koncept |
Koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov. |
| magnetno polje |
Lastnost prostora v okolici električnih naprav, ki obratujejo. |
| mali poslovni odjemalec |
Odjemalec na nizki napetosti, ki ni gospodinjski odjemalec in ima priključno moč, manjšo od 41 kW. |
| merilno mesto |
Mesto v omrežju, na katerem so vgrajene merilne naprave za potrebe obratovanja, vodenja in obračuna električne energije. |
| minutna rezerva |
Rezerva moči terciarne regulacije frekvence, ki vključuje agregate, ki se lahko aktivirajo prej kot v petnajstih minutah. |
| mrtva cona |
Področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva. Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja. |
| mrtvi pas |
Področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva. Mrtvi pas je namenoma nastavljen na regulatorjih. |
| načrtovanje obratovanja EES |
Načrtovanje delovanja elementov sistema ob upoštevanju omejitev. Obsega planiranje proizvodnje in dobave električne energije ter analize sistema zaradi zagotavljanja ustreznega napajanja odjemalcev z upoštevanjem predvidljivih okoliščin v danem obdobju. |
| nadzemni vod |
Imenovan tudi daljnovod. Električni vod z golimi vodniki ali kabli nad zemljo, ki je podprt z izolatorji ali ustreznimi podporniki. |
| najvišja napetost omrežja |
Najvišja vrednost obratovalne napetosti, ki se pojavi v katerem koli času in na kateri koli točki v omrežju v normalnih obratovalnih pogojih. |
| napetostna nestabilnost |
Nastopi ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več mogoče. Napetost postane nestabilna in lahko pade na vrednost nič, ko pride do "napetostnega zloma". |
| napetostni instrumentni transformator |
Transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je napetost v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti ter je sorazmerna in v fazi z napetostjo na primarni strani. Uporablja se za merjenje napetosti. |
| napovedani obremenitveni diagram |
Obremenitveni diagram, izdelan na podlagi podatkov iz pogodb, preteklih obremenitvenih podatkov, izkušenj in drugih parametrov. |
| naprave uporabnikov |
Vse instalirane elektroenergetske naprave uporabnikov sistema. |
| napredni merilni sistem |
Elektronski sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer doda več informacij kot običajni števec ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije. |
| navidezna moč |
Zmnožek napetosti in toka oziroma geometrijska vsota delovne in jalove moč. Je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav. |
| nazivna moč proizvodne enote |
Največja trajna delovna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata, jo je za normalno obratovanje enote treba določiti. |
| nenačrtovana izmenjava |
Razlika med načrtovano (vozni red) in dejansko izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji. |
| neposredni odjemalec |
Odjemalec, priključen neposredno v prenosno omrežje brez vmesnega distribucijskega omrežja. |
| neposredni vod |
Vod, ki povezuje izdvojeno elektrarno z izdvojenim odjemalcem, ali vod, ki povezuje proizvajalca elektrike in dobavitelja z elektriko zaradi neposredne oskrbe njegovih lastnih objektov, hčerinskih podjetij in odjemalcev. |
| netiranje |
Način pridobitve dodatnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti s kompenzacijo čezmejnih izmenjav električne energije v nasprotnih smereh. |
| nizka električna napetost |
Napetost, ki je manjša ali enaka 1 kV. |
| nizkoogljične tehnologije |
Tehnologije, ki s svojim delovanjem ne povzročajo (ali v zelo omejenem obsegu) emisij ogljikovega dioksida. |
| normalno obratovalno stanje |
Stanje, v katerem so omrežne spremenljivke, kot so frekvenca, napetosti in obremenitve EEN, znotraj dovoljenih meja in so vsi odjemalci napajani po veljavnem voznem redu z izpolnjenim kriterijem n-1. |
| območje distribucijskega sistema |
Del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja. |
| obnovljivi viri energije |
Izvori energije, kot so sonce, veter, vodni padec, bibavica, valovi, biomasa, toplota zemlje in podobno, ki se v naravi obnavljajo ali so neizčrpni po svojem trajanju. |
| obračunski koordinacijski center |
Administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake: a) registracijo in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki v fazi načrtovanja; b) registracijo vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi bloki za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije; c) sprotni nadzor izmenjav na mejah regulacijskih blokov; č) izračun začasnih in končnih nenačrtovanih izmenjav med regulacijskimi bloki; d) izračun urnika kompenzacij za regulacijske bloke. |
| obratovalna navodila za elektroenergetski sistem |
Pravila in navodila za delovanje prenosnega omrežja, ki jih praviloma pripravijo prenosna podjetja in odobri pristojen organ. |
| obremenitev |
Skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja. |
| obveznost glede obnovljivih virov energije |
Program podpore, ki zahteva od: a) proizvajalcev energije, da v proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov; b) dobaviteljev energije, da v dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov; c) porabnikov energije, da v porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov. |
| obvladovanje zamašitve |
Ukrepi za zmanjšanje obremenitve električnega voda ali prenosne poti pod njegovo prenosno zmogljivost. |
| odgovorni bilančne skupine |
Udeleženec trga, ki ima sklenjeno bilančno pogodbo. |
| odjemalec |
Pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo. |
| odklopnik |
Stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj. |
| odprta pogodba o dobavi |
Pravni posel na trgu z elektriko, ki določa bilančno pripadnost prevzemno-predajnih mest. |
| odstopanje bilančne skupine |
Razlikovanje dejanskega skupnega odjema bilančne skupine od odjema, določenega s skupnim obremenitvenim diagramom v pogodbah o dobavi električne energije, ali od voznega reda. |
| okvara |
Nastane kot posledica motnje in označuje prehodno stanje določene EEN (npr. daljnovoda, generatorja) do uspešno opravljenega popravila. |
| omrežje: elektroenergetsko omrežje |
Celota medsebojno povezanih vodov, transformatorskih postaj in pomožnih naprav, opredeljena po nalogah, načinu obratovanja, po napetosti ali lastništvu. |
| omrežnina: uporabnina omrežja |
Nadomestilo za uporabo omrežja, ki upošteva količino prenesene energije in ustrezni delež stroškov sistemskih storitev. Gre za znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema. |
| opazovano območje |
Običajno obsega območje, ki ga nadzira sistemski operater. |
| operater trga EE |
Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe operaterja trga z elektriko. |
| otočno obratovanje |
Obratovanje dela sistema, ki je po razpadu sistema začasno ločen od preostalega elektroenergetskega sistema. Obsega lahko enega ali več izvorov energije in enega ali več odjemalcev. |
| pasovni odjem |
Približno stalna poraba energije v daljšem obdobju. |
| planski izklop elektroenergetske naprave |
Izklop, predviden v letnem planu vzdrževalnih del. |
| plinska elektrarna |
Termoelektrarna z energentom zemeljskim plinom. |
| podjetje za maloprodajo energije |
Pravna ali fizična oseba, ki prodaja energijo končnim odjemalcem. |
| podzemni kabel |
Električni vod z izoliranimi vodniki, ki je položen neposredno v zemljo oziroma leži v kabelskih jaških, ceveh ali kanalih. |
| pogodba o članstvu v bilančni shemi |
Pravni posel, na podlagi katerega operater trga z električno energijo fizično ali pravno osebo uvrsti v bilančno shemo. |
| pogodba o dobavi |
Odprta ali zaprta pogodba o dobavi elektrike, brez izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje z elektriko. |
| pogodba o izravnavi |
Pravni posel, s katerim pravna ali fizična oseba s članom bilančne sheme trga z elektriko uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme. |
| pogodba o priključitvi |
Pogodba, ki jo skleneta elektrooperater in imetnik soglasja za priključitev, na podlagi katere se urejajo odnosi v zvezi s priključkom, omrežnino za priključno moč in plačilom za priključitev na omrežje. |
| pogodba o uporabi sistema |
Pogodba, ki jo skleneta elektrooperater in uporabnik sistema, na podlagi katere se uporabnik sistema zaveže, da bo plačeval omrežnino za uporabo omrežja, elektrooperater pa se zaveže, da bo uporabniku omogočil oddajo elektrike v sistem oziroma odjem elektrike iz sistema. |
| pogodbeno zagotavljanje prihranka energije |
Pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe ter v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki. |
| ponudnik energetskih storitev |
Fizična ali pravna oseba, ki opravlja energetske storitve ali druge ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektu ali prostorih končnega odjemalca. |
| poslovni odjemalec |
Odjemalec, ki kupuje elektriko za lastno rabo, ki ni namenjena za rabo v gospodinjstvu. |
| povezani sistem |
Prenosni in distribucijski sistemi, ki so povezani z enim ali več povezovalnimi vodi. |
| povezano podjetje |
Nadrejena ali podrejena družba v smislu 56. ali 69. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US in 82/13) ali podjetje, ki pripada istim delničarjem. |
| povezovalni vod |
Električni vod, ki povezuje elektroenergetska sistema. |
| prečni transformator |
EEN, ki deluje kot ventil za regulacijo prenosa električne energije. |
| prehodna (tranzientna) stabilnost |
Če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare. |
| prekinitev dobave |
Prekinitev dobave enemu ali več odjemalcem zaradi izpada, ki traja več kot 1 sekundo. |
| prenos |
Prenos električne energije po prenosnem sistemu. |
| prenosna zmogljivost |
Največja dovoljena obremenitev prenosne poti, pri kateri se v določenih razmerah upoštevajo njene fizikalne in električne značilnosti. |
| prenosno omrežje |
400 kV, 220 kV in delno 110 kV omrežje, ki v sinhronem obratovanju služi za prenos električne energije od proizvodnih enot do distribucijskega omrežja in neposrednih odjemalcev ter za izmenjave s prenosnimi omrežji sosednjih EES. |
| pretočna elektrarna |
HE, ki deluje nadzorovano v verigi veči HE s kontroliranimi pretoki vode med njimi. |
| prevzemno-predajno mesto |
Mesto na prenosnem ali distribucijskem sistemu, kjer se izvajata prevzem in predaja elektrike ter na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja realiziranih količin o oddaji in odjemu elektrike. |
| prezasedenost |
Stanje, v katerem povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu. |
| prihranek energije |
Količina prihranjene energije, določena z meritvijo ali oceno porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, ob zagotovljenih normalnih zunanjih pogojih, ki vplivajo na porabo energije. |
| priključek |
Sklop naprav, s katerimi je uporabnik priključen v prenosno omrežje. Uporabniki omrežja imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem omrežju. |
| primarna energija |
Energija v naravi, ki ni bila podvržena nobeni pretvorbi ali preoblikovanju. Med primarno energijo uvrščamo: atomsko energijo, bibavično energijo, energijo vetra, energijo vodnih sil, geotermalno energijo, sončno energijo in fosilna goriva. |
| primarna regulacija frekvence |
Regulacija delovne moči proizvodne enote za vzdrževanje ravnotežja med proizvedeno in oddano močjo v sekundnem obdobju, ki se izraža v uravnavanju frekvence. |
| proizvajalec |
Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja električno energijo oziroma jo pretvarja iz drugih oblik energije. |
| proizvodna enota |
Naprava ali sklop naprav za proizvodnjo električne energije, kot so generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorivnih celic ali skupina sončnih celic. |
| projekt skupnega interesa |
Projekt, ki je oblikovan v okviru ene ali več držav članic EU in je v interesu vsaj dveh članic. |
| radialni priključek |
Del omrežja, ki je sestavljen iz radialnega voda in se napaja iz enega vira. |
| razdelilna postaja |
Postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju. |
| razdelilna transformatorska postaja |
Objekt v elektroenergetskem omrežju za transformacijo električne energije z enega na drug napetostni nivo in za razdeljevanje električne energije. |
| redni cenik |
Cenik za določen tip odjemalca (gospodinjski, poslovni oziroma podskupine poslovnih), ki velja za vse, ki sklenejo pogodbo o dobavi z dobaviteljem za določen tip odjemalca, z izjemo akcijskih oziroma paketnih cenikov, in je vanj vključenih najmanj 50 % in najmanj 1000 odjemalcev pri posameznem dobavitelju. |
| regulacija napetosti in jalove moči |
Ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu. |
| regulacijski blok |
Obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih sekundarna regulacija moči in frekvence se izvaja koordinirano z drugimi regulacijskimi območji, ki sodelujejo v bloku. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja. |
| regulacijsko območje |
Območje, v katerem sistemski operater odgovarja za primarno in sekundarno regulacijo ter terciarno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije. |
| regulativni okvir |
Vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih omrežnin, načrtovanih drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let. |
| regulativno obdobje |
Obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir. |
| regulirani letni prihodek |
Reguliran letni prihodek elektrooperaterja posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za sistem in drugih prihodkov. Namenjen je pokrivanju upravičenih stroškov tega operaterja. |
| rezerva sekundarne regulacije frekvence |
Rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne in navzdol do minimalne vrednosti regulacijskega obsega. |
| sekundarna regulacija moči in frekvence |
Avtomatsko prilagajanje moči agregatov, ki ohranja želeno izmenjavo moči s sosednjimi regulacijskimi območji ter zmanjšuje preostalo odstopanje frekvence po delovanju primarnih regulatorjev. |
| sekundarna regulacijska moč |
V trenutni delovni točki agregata že aktivirani del sekundarnega regulacijskega obsega. |
| sekundarni regulacijski obseg |
Območje razpoložljive moči izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, tj. navzgor in navzdol, od njihove trenutne delovne točke. |
| sistemska zaščita |
Zaščitne naprave prenosnega omrežja in zaščitne naprave uporabnika, če te vplivajo na delovanje prenosnega sistema. |
| sistemske storitve |
Storitve v regulacijskem območju, potrebne za normalno delovanje elektroenergetskega sistema, kot so regulacija frekvence, regulacija napetosti, vzdrževanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo, vodenje sistema, vzpostavljanje sistema po razpadu, razbremenjevanje preobremenjenih vodov, zagotavljanje moči za pokrivanje izgub in zagon izbranih agregatov brez zunanjega napajanja. |
| soproizvodnja |
Postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije. |
| srednja električna napetost |
Napetost, med 1 kV in 110 kV. |
| stabilnost |
Izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost EES obdržati sinhrono obratovanje generatorjev. |
| stacionarna stabilnost EES ali generatorja |
Pomeni, da se EES ali generator po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko štejemo, da je naravno stacionarno stabilen. Nasprotno je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju, v obliki nihanj ali z neperiodičnim prehodom v razpad. |
| stanje pripravljenosti |
Nezanesljivo stanje, v katerem so nekatere omrežne spremenljivke blizu svojih omejitev, vendar ima EES na razpolago dovolj rezerv delovne in jalove moči za regulacijo in ukrepe. Kriterij n-1 (sposobnost obratovanja tudi ob odpovedi enega elementa sistema) je izpolnjen. |
| stanje razpadanja |
Stanje, v katerem v sistemu izpadajo vodi zaradi preobremenitev, proizvodne enote pa zaradi izpadov vodov, prenizke frekvence ali napetosti, pri čemer še lahko obratujejo posamezni deli EES (otoki). |
| stanje vzpostavljanja |
Stanje, v katerem se povezujejo elementi EES s ciljem hitre obnove zanesljivega obratovanja in napajanja odjemalcev, ko so nekateri ali vsi odjemalci izgubili napajanje. |
| stično mesto |
Točka povezave med omrežjem in napravami uporabnika. |
| tarifa |
Strukturirani seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za sistem elektrike. |
| tarifna postavka |
Vrednost posameznega tarifnega elementa za uporabo omrežja, izražena v denarni enoti na obračunsko enoto. |
| tehnični minimum proizvodnje |
Vrednost, pod katero zaradi lastnosti naprav ali postrojev ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno. |
| terciarna regulacija |
Sprememba delovne točke agregata s posegom operaterja zaradi nadomeščanja izpadle proizvodne enote in sprostitve sekundarne rezerve moči. |
| termoelektrarna |
Elektrarna, v kateri se z zgorevanjem premoga ali ogljikovodikov pridobiva toplotna energija, ki se posredno prek kinetične nato pretvarja v električno energijo. |
| tokovni instrumentni transformator |
Transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmeren in v fazi s tokom na primarni strani. Uporablja se za merjenje električnega toka. |
| trajna moč proizvodne enote |
Maksimalna proizvedena moč "na pragu" v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne zmanjšuje zanesljivosti obratovanja. Trajna moč se s časom lahko spreminja. |
| učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje |
Sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 odstotkov energije iz obnovljivih virov, 50 odstotkov odvečne toplote, 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje ali 75 odstotkov kombinacije take energije in toplote. |
| učinkovito individualno ogrevanje in hlajenje |
Sistem dobave za individualno ogrevanje in hlajenje, ki v primerjavi z učinkovitim daljinskim ogrevanjem in hlajenjem močno zmanjša vnos primarne energije iz neobnovljivih virov, potrebne za dobavo enote energije znotraj ustrezne sistemske meje, ali zahteva enak vnos primarne energije iz neobnovljivih virov, vendar ob nižjih stroških, pri čemer se upošteva energija, potrebna za pridobivanje, pretvorbo, prevoz in distribucijo energije. |
| umeščanje v prostor |
Predpisan postopek usklajevanja interesov v prostoru za umestitev novega ali rekonstruiranega objekta državnega pomena v prostor. |
| uporabnik prenosnega omrežja |
Pravna ali fizična oseba, ki iz prenosnega omrežja neposredno odjema ali vanj oddaja električno energijo. |
| uporabnik sistema |
Proizvajalec ali končni odjemalec. |
| upravičeni odjemalec |
Odjemalec, ki kupuje električno energijo od dobavitelja po lastni izbiri. |
| varovalni pas |
Območje v prostoru, ki ga zaseda obravnavani infrastrukturni objekt, s predpisanim pravnim režimom. Za elektroenergetske vode je varovalni pas določen v 468. členu Energetskega zakona. |
| večsistemski DV |
DV z dvema ali več trifaznimi EE sistemi. |
| velika motnja – razpad (motnja večjih razsežnosti) |
Pomeni izgubo napetosti: a) v celotnem prenosnem omrežju sistemskega operaterja ali b) v več omrežjih sosednjih sistemskih operaterjev ali c) v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov. |
| vetrna elektrarna |
Elektrarna, v kateri se kinetična energija vetra pretvarja v električno energijo. |
| visoka napetost |
Napetost, ki je večja ali enaka 110 kV. |
| vodenje obratovanja EES |
Usmerjanje obratovanja in nadzorovanja stanja elementov in funkcij sistema ter krmiljenje njegovih elementov zaradi ohranjanja zanesljivega obratovanja na določenem območju in povezav s sosednjimi sistemi. |
| vozni redi izmenjav električne energije |
Načrtovane izmenjave električne energije med regulacijskimi območji, ki določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave in njeno predvideno moč. |
| zanesljivost EES |
Sposobnost EES, da opravlja svojo nalogo v izbranem času in s čim manj prekinitvami. |
| zaprt distribucijski sistem |
Od javnega distribucijskega omrežja izdvojeno omrežje, ki je pod pogoji iz tega zakona namenjeno distribuciji električne energije na geografsko zaokroženem industrijskem ali trgovskem območju ali območju skupnih storitev. Praviloma ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev in je neposredno priključen v prenosno omrežje. |
| zazankano omrežje |
Oblika izvedenega omrežja, kjer je ob napaki na eni medsebojni povezavi vedno mogoče napajanje vseh uporabnikov, nekaterih iz nasprotne smeri v zanki. |
| zmožnost otočnega obratovanja |
Zmožnost agregata oz. elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov. |
| zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja |
Zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES. |
| zvezdasto omrežje |
Oblika izvedenega omrežja, kjer ob napaki na eni medsebojni povezavi vedno pride do izpada napajanja vseh uporabnikov na tej veji. |