Umeščanje v prostor in dovoljevanje

Umeščanje novega elektroenergetskega prenosnega objekta v prostor in dovoljevanje do začetka gradnje sta dolgotrajna postopka. Pri tem sodeluje veliko deležnikov, v več korakih postopka pa je pričakovano sodelovanje javnosti.

Novi elektroenergetski prenosni objekti bodo umeščeni v prostor skladno z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. l. RS št. 61/2017). Večina elektroenergetskih prenosnih objektov povzroča vplive na okolje zato se zanje vzporedno s postopkom umeščanja in dovoljevanja izvede tudi celovita presoja vplivov na okolje prostorskih aktov ter presoja vplivov teh objektov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Z izvajanjem postopkov skladno z imenovanimi zakoni je zagotovljeno izpolnjevanje dveh temeljnih načel Aarhuške konvencije in sicer informiranje javnosti in sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah. Celoten postopek do začetka izvajanja gradbenih del je prikazan na desni strani poenostavljene sheme, ki je na 30. strani predstavitve, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo nekoliko podrobnejšo shemo postopka po ZUreP-2, ki je prikazana spodaj. Glede na lastnosti prenosnih objektov je predviden združen postopek načrtovanja in dovoljevanja, ki je prikazan na desni strani te sheme.

V umeščanje v prostor so po ZUreP-2 vključeni številni deležniki:

  • pobudnik: Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), Direktorat za energijo;
  • investitor: družba ELES;
  • pripravljavec: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Direktorat za prostor, graditev in stanovanja;
  • drugi: nosilci urejanja prostora, občine, nevladne organizacije in združenja, civilne iniciative in posamezniki.

 

Potek umeščanja v prostor in dovoljevanja po ZUreP-2 in GZ

  • MzI, Direktorat za energijo (kot pobudnik), vloži pobudo za pripravo DPN na MOP (kot pripravljavec), ki jo objavi  na spletu. Na pobudo lahko javnost poda predloge in pripombe. Nato MOP zbere vse podatke in konkretne smernice nosilcev urejanja prostora in mnenje o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje.
  • Na podlagi analize smernic, načrta sodelovanja javnosti in časovnega načrta Vlada RS sprejme sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta (DPN).
  • Projektanti, strokovnjaki za prostor in okolje zberejo vse javno dostopne vhodne podatke in smernice ter izdelajo strokovne podlage, idejne rešitve, osnutek okoljskega poročila, študijo variant s predlogom najustreznejše variante in osnutek uredbe o najustreznejši varianti. V tej fazi se primerjajo izvedljive variante.
  • Študija variant in vsa gradiva so javno razgrnjena v vseh občinah in objavljena na spletu vsaj 30 dni, v tem času pa lahko javnost in občine nanje podajo pripombe in predloge. Izvedene so tudi javne obravnave, kjer je prav tako mogoče dati predloge in pripombe.
  • Študija variant, okoljsko poročilo in predlog najustreznejše variante se dopolnijo, ter javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
  • Vlada RS izbere najustreznejšo varianto z uredbo.
  • ELES poda pobudo za pripravo dokumentacije.
  • Nosilci urejanja prostora podajo pogoje za podrobnejše načrtovanje in umestitev v prostor ter projektne in druge pogoje. Javnost ima možnost podajanja predlogov
  • MOP na podlagi pobude za pripravo dokumentacije in zbranih podatkov ter pogojev izda sklep o pripravi dokumentacije, ki se javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
  • Med pripravo dokumentacije ELES lahko organizira posvete, delavnice ali na drug način vključi javnost v njeno pripravo, pri čemer lahko sodelujejo tudi nosilci urejanja prostora.
  • ELES predloži MOP-u vlogo s predpisano dokumentacijo za izdajo celovitega dovoljenja. Izvede se presoja vplivov prostorske ureditve na okolje oziroma presoja sprejemljivosti le-te v prostoru. Vsa dokumentacija je javno objavljena in izvede se javna obravnava. Javnost lahko poda predloge in pripombe k razgrnjeni dokumentaciji.
  • Dokumentacija se dopolni na podlagi utemeljenih predlogov in pripomb.
  • Celovito dovoljenje izda vlada z odločbo. Vlada za prostorsko ureditev sprejme tudi uredbo o varovanem območju.
  • Ko se zaključi umeščanje v prostor, projektant izdela dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), ki je ena od podlag Ministrstvu za okolje in prostor za izdajo gradbenega oz. celovitega dovoljenja in prijave gradnje v skladu z Gradbenim zakonom (GZ) (Ur. l. RS št. 61/2017)
  • Družba ELES z lastniki zemljišč v ureditvenem območju DPN oziroma v vplivnem območju elektroenergetskega prenosnega voda sklene pogodbe o ustanovitvi služnosti na parcelah. V primeru gradnje nove razdelilne transformatorske postaje pa potrebna zemljišča odkupi.
  • Gradnja se začne po pravnomočnosti celovitega dovoljenja, dokazil pravice do gradnje (ki je za vode služnost in za postaje lastninska pravica) in po prijavi začetka gradnje.

 

Nadaljnji koraki so predstavljeni v zavihku Gradnja.

© 2016 ELES, VSE PRAVICE PRIDRŽANE AAA Politika zasebnosti in piškotki/ Videonadzor/
Dostopnost/Avtorji