Na podlagi objavljenih statističnih podatkov EUROSTAT o cenah električne energije v državah članicah Evropske unije (EU) za prvo polletje leta 2025 za gospodinjski in negospodinjskih odjem, je direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, znova pripravil analitične primerjave za različne porabniške skupine. Analiza vključuje:
- končne cene električne energije v Sloveniji v primerjavi s povprečjem cen EU ter razvrstitev končnih cen električne energije glede na države članice EU;
- končne cene v Sloveniji v primerjavi s povprečjem cen v sosednjih državah ter razvrstitev končnih cen električne energije glede na sosednje države;
- primerjavo rasti končnih cen električne energije za prvo polletje leta 2025 glede na drugo polletje leta 2024.
V Eurostatovi analizi manjkajo podatki za pet držav, od teh sta imeli v primerjavi s Slovenijo dve državi v drugem polletju leta 2024 višje, tri države pa nižje končne cene električne energije.
Končne cene električne energije pri gospodarskih porabnikih
Mag. Mervar je zaradi pričakovanih ukrepov Vlade v sklopu dogovora EU Komisije CISAF - Okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji (subvencije za korigiranje nabavnih cen električne energije) posebno pozornost posvetil analizi cen za negospodinjski odjem.
Ne glede na to, da EUROSTAT objavlja cene za šest porabniških skupin, je svojo analizo osredotočil na tri največje porabniške skupine, in sicer na negospodinjske porabnike z letno porabo 2.000 do 19.999 MWh, negospodinjske porabnike 20.000 do 69.999 MWh in negospodinjske porabnike z več kot 70.000 MWh letne porabe, saj te tri skupine predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in največje izvoznike na evropske in svetovne trge.
Vse tri skupine so imele v prvem polletju leta 2025 bistveno nižje končne cene električne energije glede na povprečje vseh štirih sosednjih držav:
- negospodinjski porabniki z letno porabo med 2.000 in 19.999 MWh so imeli končne cene za 20,9 odstotka nižje od povprečja sosednjih držav;
- negospodinjski porabniki s porabo od 20.000 do 69.999 MWh so imeli končne cene nižje za 20 odstotkov glede na povprečje;
- negospodinjski porabniki z več kot 70.000 MWh letne porabe so imeli končne cene za 12 odstotkov nižje glede na povprečje sosednjih držav.
A) Negospodinjski porabniki z letno porabo med 2.000 in 19.999 MWh
Končne cene električne energije so bile v prvem polletju 2025 za 5,9 odstotkov nižje od povprečja analiziranih 22 držav članic EU, oziroma 13. najnižje med analiziranimi članicami. V drugem polletju 2024 so bile cene 3,7 odstotka višje od povprečja in 10. najnižje med 22 analiziranimi članicami EU.
V primerjavi z drugim polletjem leta 2024 v Sloveniji beležimo drugi največji padec v EU, končne cene so se znižale za 13,23 odstotka.
B) Negospodinjski porabniki z letno porabo med 20.000 in 69.999 MWh
Končne cene električne energije so bile v prvem polletju 2025 za 5,3 odstotka nižje od povprečja analiziranih 22 držav članic EU oziroma 13. najnižje med analiziranimi članicami. V drugem polletju 2024 do bile 3,4 odstotka višje od povprečja in 10. najnižje med 22 analiziranimi članicami EU.
V primerjavi z drugim polletjem leta 2024 v Republiki Sloveniji beležimo drugi največji padec v EU, končne cene so se znižale za 12,32 odstotka.
C) Negospodinjski porabniki z letno porabo več kot 70.000 MWh
Končne cene električne energije so bile v prvem polletju 2025 za 1,2 odstotka višje od povprečja analiziranih 19 držav članic EU oziroma 10. najnižje med analiziranimi članicami. V drugem polletju 2024 so bile kar za 15,3 odstotka višje od povprečja in 6. najnižje v med analiziranimi 19-timi državami.
V primerjavi z drugim polletjem leta 2024 v Sloveniji beležimo tretji največji padec v EU, končne cene so se znižale za kar 18,25 odstotka. Večje znižanje beležijo v Litvi (za 39,99 odstotka) in Latviji (za 23,86 odstotka).
Mag. Aleksander Mervar na podlagi teh rezultatov ocenjuje, da končne cene električne energije slovenskemu gospodarstvu ne znižujejo konkurenčnega položaja glede na gospodarstvo sosednjih držav, saj so statistično uvrščene približno na sredino lestvice cen, ki jih plačujejo gospodarski uporabniki v državah članicah EU. Izjema so največji gospodarski porabniki z letno porabo 70.000 MWh in več. Toda tudi tem se je položaj v prvem polletju letošnjega leta bistveno izboljšal glede na drugo polletje lanskega leta, a imajo ne glede na to še vedno nekoliko nekonkurenčne končne cene električne energije glede na cene, ki jih plačujejo taki porabniki v državah članicah EU.
Glede na rezultate mag. Mervar izraža prepričanje, da so relativno visoke cene električne energije za drugo polletje 2024 (EUROSTAT) vzročno povezane z odločitvami negospodinjskih porabnikov o tem, kdaj kupiti električno energijo za leto 2024.
Tabela prikazuje nabor treh skupin podatkov za leta 2021 do 2024 za največje porabnike električne energije, ki so priključeni na distribucijsko omrežje.
Prikazani podatki dokazujejo, da končne cene električne energije ne povzročajo padca obsega proizvodnje, saj je ta v letih 2022 do 2024 bistveno višji kot leta 2021. Še posebej izstopajoči so podatki za leto 2022: to je bilo leto najvišjih borznih cen električne energije, analizirana podjetja pa so v tem letu ustvarila rekordne dobičke.
Podjetja so namreč tedaj pravočasno kupila električno energijo za leto 2022, in sicer v letih od 2019–2021. Obenem pa sta družbi Holding Slovenske elektrarne in Gen energija leta 2022 zabeležili najslabše poslovne rezultate. Na podlagi teh podatkov (izhajajoč iz povprečij) mag. Mervar sklene, da je breme elektroenergetske draginje leta 2022 plačalo elektrogospodarstvo.
Podatki o prihodkih iz poslovanja hkrati prikazujejo blažjo stagnacijo v letu 2024. Odgovor na vprašanje, koliko je to dejstvo posledica recesije določenih panog, ki so jo občutili predvsem največji slovenski uvozniki (denimo recesija v avtomobilski industriji), in koliko visoki stroški električne energije, bi terjal poglobljeno analizo, vendarle pa mag. Mervar meni, da je recesija v določenih panogah večji problem kot so visoki stroški električne energije. Tudi odgovor na vprašanje, zakaj je slovensko gospodarstvo zabeležilo nižje dobičke v letih 2023 in 2024, je po oceni mag. Mervarja povezan tako s padcem prodajnih cen kot z višjimi stroški energije v teh letih.
Končne cene električne energije pri gospodinjskih odjemalcih
Analizo gospodinjskih odjemalcev je mag. Mervar osredotočil na tri najpogostejše odjemne skupine:
- odjema skupina z letno porabo od 1.000 do 2.499 kWh,
- odjemna skupina z letno porabo od 2.500 do 4.999 kWh in
- odjemna skupina z letno porabo od 5.000 do 14.999 kWh.
A) Gospodinjski porabniki z letno porabo med 1.000 - 2.499 MWh
Gospodinjski porabniki v tej odjemni skupini so imeli za 22,5 odstotkov nižje končne cene od povprečja EU ter 17. najnižje končne cene med 22-timi analiziranimi državami članicami EU.
Glede na drugo polletje 2024 ta skupina gospodinjskih porabnikov beleži največje znižanje končnih cene električne energije glede na 2. polletje 2024, in sicer za 11,37 odstotka.
B) Gospodinjski porabniki z letno porabo med 2.500 in 4.999 MWh
Gospodinjski porabniki v tej odjemni skupini so imeli za 25,5 odstotkov nižje končne cene električne energije od povprečja v 22-tih analiziranih državah članicah EU ter 18. najnižje v končne cene med analiziranimi državami.
Glede na drugo polletje 2024 ta skupina porabnikov beleži četrto največje znižanje, in sicer v višini 9,77 odstotka.
C) Gospodinjski porabniki z letno porabo med 5.000 in 14.999 MWh
Ta odjemna skupina gospodinjskih porabnikov beleži 26,2 odstotka nižje končne cene od povprečja analiziranih držav članic EU ter 18. najnižje cene na lestvici 22-tih analiziranih držav članic EU.
Glede na drugo polletje 2024 ta skupina porabnikov beleži četrto največje znižanje, in sicer v višini 7,77 odstotka.
Analiza dokazuje, da smo imeli v Sloveniji v prvem polletju 2024 ene najnižjih končnih cen električne energije, in sicer za Bolgarijo, Romunijo, Hrvaško in Madžarsko. K temu so bistveno prispevali ukrepi Vlade RS, in sicer oprostitev plačila prispevka za OVE/SPTE, ukrepi o zamejitvi cen električne energije do 28. februarja 2025 ter interventni zakon, ki je znižal omrežninske tarife za moč za časovni blok 1 za gospodinjstva.