Ob sprejemu Strateškega načrta za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetiki so evropski sistemski operaterji elekroenergetskih omrežij danes v Bruslju podpisali sporazum partnerjev prvega skupnega projekta usmerjenega v uporabo umetne inteligence v energetiki AI.grids. Eden izmed ključnih partnerjev projekta je družba ELES. Dogodek, ki zaznamuje uradni začetek tega projekta, je otvoril evropski komisar za energijo in stanovanjsko politiko Dan Jørgensen.
Na slovesnosti ob začetku projekta AI.grids je sporazum v imenu družbe ELES podpisal vodja službe za napredne tehnologije in načrtovanje IT storitev Gregor Sirk. Direktor področja za strateške inovacije mag. Uroš Salobir medtem prevzema koordinacijo delovne skupine, ki bo vzpostavila temelje za razširljivo izmenjavo podatkov.
Elektronergetski sistem mora postati pametnejši, podatkovno voden in avtomatiziran
Strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetiki predvideva, da bo umetna inteligenca postala osrednji element energetskega sistema, da bodo podatki njegova ključna vrednosti, digitalizacija pa temeljni pogoj za energetsko tranzicijo. Umetna inteligenca v energetiki bi lahko že do leta 2030 celostno izboljšala upravljanje energetskih sistemov in do leta 2035 prinesla velike prihranke pri obratovanju. Ker pa hkrati digitalizacija tudi povečuje porabo energije (podatkovni centri), jo je treba uvajati in upravljati trajnostno.
Bistvo projekta AI.grids je tako razvoj vseevropskega temeljnega modela umetne inteligence za elektroenergetska omrežja. Med razvijanjem tega modela bodo opredeljeni prednostni primeri uporabe, vzpostavljeni enotni standardi za izmenjavo in upravljanje podatkov, ustvarjene bodo sintetične podatkovne zbirke ter definirano načrtovanje, učenje in ovrednotenje fizikalno podprtih modelov umetne inteligence.
Umetna inteligenca bi lahko z uporabo raznolikih operativnih, vremenskih in tržnih podatkov bistveno izboljša upravljanje omrežja. Modeli umetne inteligence bodo operaterjem prenosnih in distribucijskih omrežij v pomoč pri denimo napovedovanju obratovanja omrežja, proizvodnje in porabe, pri upravljanju prezasedenosti in pri zaznavi napak, pri ocenjevanju priključne zmogljivosti, optimizaciji proizvodnje iz obnovljivih virov energije ter samem načrtovanju infrastrukture.
Upravljanje omrežij in energetskih naprav s pomočjo umetne inteligence obeta tudi bolj učinkovito in cenejše obvladovanje naraščajoče kompleksnosti današnjih omrežij z vse večjim deležem spremenljive proizvodnje iz obnovljivih virov.
Strateška vloga umetne inteligence
V Evropski komisiji poudarjajo, da bodo lastni modeli umetne inteligence in algoritmi ključni za doseg strateške avtonomije in krepitev konkurenčnosti, pri čemer sta denimo ZDA in Kitajska na tej poti trenutno pred EU. Učinkovita uporaba modelov umetne inteligence bo hkrati pospešila prehod v čist in prilagodljiv energetski sistem.
Projekt AI.grids je ena izmed prvih skupnih raziskovalno-razvojnih pobud, namenjena predkonkurenčnim inovacijam in razvoju skupne evropske infrastrukture. V letu dni od podpisa sporazuma naj bi bil razvit prvi prototip temeljnega modela, v nadaljnjih dveh letih bodo projekt sistematično vrednotili in ocenjevali njegovo izvedljivost.
Partnerji bodo za njegovo izvedbo v začetni fazi namenili 2,5 milijona evrov.
_______________________________________________________
Partnerji projekta AI.grids:
ELES, CRESYM, Alliander, Artelys, CyberGrid, E.DSO, Mines Paris-PSL, Enline, EPRI, ESO, FBK, FZJ-ICE, Fraunhofer, HEDNO, I-TEC, ICCS, IPTO, IRT SystemX, NaTran, Netz Niederösterreich, R&D NESTER, RSE, RTE, RWTH Aachen, Swissgrid, TenneT NL, TU Delft, TUCN, TNO, Ubitech Energy