V minulih mesecih je direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar naredil več primerjalnih analiz in revizij omrežninske reforme (ta je sicer v veljavo z oktobrom 2024, a je bilo minulo leto prvo polno leto, ko smo državljani vseh dvanajst mesecev plačevali omrežnino po novi metodologiji). Izsledki so zaskrbljujoči: že sama omrežninska reforma je imela zaradi nižjega odjema negativen vpliv na prihodke družbe ELES ter prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom, ki ga je Državni zbor sprejel februarja lani. Nato pa se je v zadnjih mesecih leta s spremembami Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce, tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo. Elektrodistribucijska podjetja in ELES so zato v letu 2025 prejeli bistveno nižje omrežninske prihodke kot v letih 2023 in 2024.
V nadaljevanju predstavljamo izsledke teh analiz, pojasnjujemo vzroke za nižje omrežninske prihodke in posledice, ki nam pretijo. Njihov namen ni kritika Agencije za energijo, saj je bil direktor družbe ELES ves čas eden redkih zagovornikov omrežninske reforme in to ostaja tudi danes, temveč želimo s tem prispevati k verodostojnemu javnemu obveščanju.
Omrežninski prihodki v letu 2025 in nakopičene težave
V letu 2025 so ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci električne energije v Sloveniji. Te družbe so prejele za 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je v svoji odločbi predvidela Agencija za energijo.
V letu 2023, to je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, ko smo državljani v celotnem letu plačevali omrežnino po t.i. stari metodologiji, so omenjene družbe denimo realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov. Že zgolj spremenjen način obračunavanja omrežnine je torej imel negativni vpliv na omrežninske prihodke. Če vlada februarja 2025 ne bi sprejela interventnega zakona, bi v tem letu prejeli 367 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, torej še zmeraj bistveno manj kot v letu 2023.
Ključna težava je v tem, ker je Agencija za energijo v regulativnem okvirju (glej pojasnilo v okvirju) predvidela skupno 544 milijonov evrov upravičenih stroškov. Realizirani omrežninski prihodki so znašali 326 milijonov evrov. Razliko, 218 milijonov evrov, je krila družba ELES iz prihodkov iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti (ti v zgornjem izračunu niso upoštevani, op.a.).
Razlogov z stanje, v kakršnem smo se znašli, je več in presegajo zgolj omrežninsko reformo ter mestoma segajo še v čas energetske krize, ki je Evropo in s tem Slovenijo doletela leta 2022 in 2023. Agencija za energijo je takrat tudi zaradi pričakovanj Vlade RS in resornega ministrstva začela s pripravo reforme, s katero bi se zoperstavila krizi in ublažila draginjo. Člani kriznih skupin so tedaj sprejeli več ukrepov, s katerimi so omejili omrežninske dajatve in prispevke, Vlada RS je omejila tudi cene električne energije za gospodinjske odjemalce. Energetski zakon (EZ-2) je ob tem v svojem 152. členu naložil družbi ELES, da z morebitnimi omrežninskimi presežki in naknadnimi vplačili v kapital krije morebitne omrežninske manke tudi za elektrodistribucijska podjetja.
Omrežninska reforma pa v nasprotju s pričakovanji ni prinesla izboljšanja stanja, temveč ga je bistveno poslabšala.
Vzroki za upad prihodkov
Agencija za energijo je leta 2023 izdala Odločbo, s katero je določila regulativni okvir za leto 2025 za ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij. Regulativni okvir (zmanjšan za druge prihodke) je znašal 544 milijonov evrov, pri čemer je Agencija v odločbi za pet elektrodistribucijskih podjetij že v izhodišču predvidela 61 milijonov evrov manka, ki ga pokriva ELES na podlagi že omenjenega EZ-2. Prvi vzrok za stanje, v kakršnem smo, je ta vnaprej določen primanjkljaj omrežninskih prihodkov v odločbi Agencije za energijo.
Drugi vzrok so nižji prihodki od priključnih moči in porabljene električne energije; predvsem elektrodistribucijska podjetja so v svojih prihodkovnih napovedih izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile. Poraba električne energije v Sloveniji v letu 2025 je bistveno nižja od napovedi (glede na predkoronsko leto 2019 je denimo nižja za kar 15 odstotkov). To se znova odraža pri prihodkih od omrežnine, saj se omrežnina razporeja na manjše število zavezancev.
Tudi, če v letu 2025 ne bi bil sprejet interventni zakon, ki je za gospodinjske odjemalce izenačil tarife za časovni blok 1 s tarifami za časovni blok 2 za januar in februar 2025, in če kasneje Agencija za energijo ne bi spremenila tarif za časovni blok 1 za november in december 2025, bi omenjene družbe prejele 24 milijonov evrov manj od prihodkov, ki jih je predvidela Agencija (iz tega naslova bi prejele le 368 milijonov evrov prihodkov).
Že omenjen interventni zakon je tretji vzrok, ki je vodil v stanje, v kakršnem smo se znašli: zaradi izrazite razlike v ceni za dogovorjeno obračunsko moč med 1. in 2. časovnim blokom, ki ju je izhodiščno določila Agencija za energijo - cena za dogovorjeno obračunsko moč v 1. časovnem bloku je bila kar za 3,75-krat višja od cene v 2. časovnem bloku – je Vlada z interventnim zakonom posegla v tarifne postavke elektrooperaterjev ter omenjeni tarifi izenačila na ravni časovnega bloka 2. Interventni zakon se je odrazil še v 19 milijonov evrov nižjih omrežninskih prihodkih. Mimogrede, v zadnjih šestih letih so bili sprejeti trije interventni zakoni, ki so na podoben način znižali omrežninske prihodke.
Nato pa je Agencija za energijo v drugi polovici lanskega leta izdala še Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in v njegovem 6. členu določila t.i. prehodno obdobje višine tarif za časovni blok 1. Določila je postopno uvedbo končnih ciljnih cen višje sezone (časovni blok 1) po modelu 50-70-90 tako za gospodinjske kot poslovne odjemalce in s tem odjemalcem v obdobju med novembrom 2025 in februarjem 2026 tarifno postavko za časovni blok 1 znižala za 50 odstotkov, v času višje sezone v letu 2026 jo je znižala za 30 odstotkov ter novembra in decembra 2027 za 10 odstotkov. Negativni učinek tega modela, ki so ga je v svojih prihodkih v letu 2025 znova občutila družba ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij, je znašal še dodatnih 23 milijona evrov.
Omrežninski prihodki družbe ELES so leta 2025 najnižji v vsem pokoronskem obdobju in so bili v primerjavi z letom 2023, ko so državljani zadnjič vse leto plačevali omrežnino po stari metodologiji, nižji za 12 odstotkov.
Ta ni težava družbe ELES, ampak Slovenije
S prihodki iz omrežnine, ki jo plačujemo slovenski odjemalci, naj bi se financiralo delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega (distribucijskega in prenosnega) elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Direktor družbe ELES mag., Aleksander Mervar, tako znova opozarja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bomo uspeli uresničiti načrtovanih vlaganj (predvsem) v distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
Družba ELES sicer svoje prihodke pridobiva iz dveh glavnih virov: poleg omrežnine, ki jih preko položnice za električno energijo plačujejo slovenski odjemalci, drug temeljni vir prihodkov predstavljajo dražbe za trženje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki jih plačujejo mednarodni trgovci za trgovanje z električno energijo čez ozemlje Republike Slovenije. V letu 2025 so bili prihodki od dražb znova rekordni in so znašali 222 milijonov evrov, kar je skoraj 27 milijonov evrov več, kot so znašali v letu prej – do tedaj prav tako rekordni prihodki iz tega naslova. Prav zato je zmogla družba ELES tudi v letu 2025 primanjkljaj iz naslova omrežnine pokrivati iz naslova prihodkov, ki jih je ustvarila z dražbami čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Ti prihodki dejansko tudi zagotavljajo nadaljevanje investicijskega cikla v omrežje in obenem omogočajo vzdrževanje razmeroma nizkih omrežninskih postavk ter blažijo finančni pritisk na slovenske odjemalce. Danes je omrežnina, ki jo plačujejo slovenska gospodinjstva in ghospodarstvo, med najnižjimi v EU. Nedvomno pa se obdobje, ko bo družba ELES še zmogla ustvarjati tako visoke prihodke iz naslova dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti in s tem kompenzirati primanjkljaj iz naslova omrežnine v Sloveniji, izteka. To je povezano s procesom združevanja regij, na ravni katerih se izračunavajo čezmejne prenosne zmogljivosti. Že v letu 2027 v Elesu načrtujemo bistveno nižje prihodke od dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti. Pričakujemo tudi sprejem predloga Uredbe o vseevropski energetski infrastrukturi (TEN-E), s katero želi Evropska komisija usklajeno načrtovati razvoj omrežij, pospešiti postopke umeščanja v prostor ter izboljšati čezmejno delitev stroškov in financiranje projektov, ki bo vplivala na razporejanje teh sredstev, saj Evropska Komisija želi s to uredbo med 15 do 25 odstotkov prihodkov od dražb primarno nameniti za projekte prenosnega elektroenergetskega omrežja EU.
S čim bomo vzdrževali omrežje?
Ne glede na to, da je omrežninska reforma občutno znižala prihodke družbe ELES, pa mag. Mervar ostaja na stališču, da je bila reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. Sam je bil eden redkih podpornikov reforme in še danes ostaja zagovornik načela, da mora vsak plačati toliko, kolikor uporablja elektroenergetsko omrežje (tudi sam je lastnik dveh sončnih elektrarn v režimu neto meritev, pri čemer je reforma tudi njemu povišala omrežnino za obračunsko moč). Družba ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij so meli prav zaradi uvedbe net- meteringa v letu 2024 27 milijonov evrov nižje omrežninske prihodke. Ta primanjkljaj so pokrivali vsi tisti, ki nimajo sončnih elektrarn, ki bi delovale v režimu neto meritev. Reforma je to nesorazmerje odpravila. Mag. Mervar je zato zagovornik sorazmernih in pravičnih obremenitev, toda hkrati že leta javno opozarja, da je bila ta omrežninska reforma le prvi nujni korak celovite reforme, in da se bodo morale tarife za uporabo omrežij v prihodnosti še bistveno povišati.
Glede na trenutno situacijo prostora za podobne zakonske intervencije ni več. Zato mag. Mervar znova opozarja, da se moramo nemudoma dogovoriti o dvigu tarif za uporabo distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif namreč ne bomo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja.
Zeleni prehod terja znatno povišanja vlaganj v omrežje. Največ potrebnih nadgradenj in investicij v omrežje tako zahtevajo prav razpršeni viri in omrežnina je edini sistemski vir za financiranje teh nadgradenj. Sprejeti moramo družbeni dogovor in povišati omrežninske tarife ali pa se soočiti z grožnjo španskega scenarija.
Kaj je regulativni okvir?
Regulativni okvir predstavlja obseg regulativno priznanih stroškov, odhodkov in donosa, ki ga Agencija za energijo za vsako leto določi na podlagi Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje. Preprosto povedano, gre za skupek pravil, s katerimi Agencija za energijo določa upravičen stroške elektrooperaterjev, opredeli višino omrežnine ter določi obseg nalog za elektrooperaterje. Težava je v tem, ker določen regulativni okvir ne obsega vseh dejanskih stroškov, odhodkov družbe ELES in elektrodistribucijskih podjetij.
Regulativni okvir Agencije za energijo določa tudi potrebne vire oziroma prihodke za njegovo pokritje: to so omrežninski prihodki za uporabo prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, drugi prihodki, ki jih realizira ELES in elektrodistribucijska podjetja in ne bremenijo »tarif« za uporabo elektroenergetskega omrežja in prihodki od čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki jih ustvarja ELES preko avkcijske hiše Joint Allocation Office, s sedežem v Luxemburgu. Slednji so ključni, saj s temi ELES pokriva manko omrežninskih prihodkov v Sloveniji, čeprav bi se morali prihodki od dražb na podlagi EU pravil prioritetno namenjati za investicije v prenosno omrežje, ki imajo čezmejni značaj, in njihovo vzdrževanje. V Sloveniji pa se prihodki iz naslova dražb uporabljajo predvsem za zniževanje omrežninskih tarif za slovenske končne porabnike. Pravzaprav smo po deležu prihodkov iz naslova dražb, ki jih preusmerjamo v omrežninski manko, pred vsem državami članicami EU.