Kako bo sončni mrk vplival na elektroenergetski sistem in kako smo sistemski operaterji nanj pripravljeni?
V sredo zgodaj zvečer, približno med 19:15 in 21:30 po srednjeevrospkem času, bo Sonce nad Evropo začasno prekrila Luna. Nad večino kontinenta se bo pojav videl kot delni sončni mrk, izjema sta severni in osrednji del Španije, kjer bo Sonce za slabi dve minuti popolnoma izginilo za Luno in zato bo tam viden popolni sončni mrk. Ker bo sončni mrk na velikem delu Evrope naenkrat in skoraj povsem začasno pomembno zmanjšal oziroma prekinil proizvodnjo sončne energije, se na pojav usklajeno pripravljajo tudi evropski sistemski operaterji, med njimi seveda tudi družba ELES.
Ne zgolj popolni, tudi delni mrk bo imel pomemben učinek na elektroenergetski sistem. Sončne elektrarne so namreč vse pomembnejši proizvodni vir. V trenutnem sušnem in vročem vremenu, ko je moč krške jedrske elektrarne zmanjšana in hidroelektrarne zaradi nizkih vodotokov proizvajajo razmeroma manj električne energije, sončna energija v Sloveniji predstavlja skoraj tretjino vse v državi proizvedene električne energije (pri čemer polovica te proizvedene energije iz jedrske elektrarne pripada Hrvaški). Lani so v Sloveniji sončne elektrarne proizvedle 11 odstotkov vse proizvedene električne energije, v EU pa 13 odstotkov vse proizvodnje električne energije.
Ker bo v sredo Sonce zaradi mrka delno ali popolnoma zastrto, bo zato pomembno in hitro zmanjšana proizvodnja sončnih elektrarn, dogodek, na katerega morajo biti sistemski operaterju prenosnih omrežij, ki skrbijo za stabilnost povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, dobro pripravljeni. Če bi bilo nebo nad Evropo v trenutkih pred sončnim mrkom jasno, bi se lahko fotovoltaična proizvodnja v Evropi po ocenah Združenja evropskih sistemskih operaterjev (ENTSO-E) zmanjšala za kar 9,7 GW, kar bi povzročilo hitro, a vendarle predvidljivo spremembo proizvodnje. Največji vpliv je pričakovan v Nemčiji in Španiji. Največja hitrost spremembe proizvodnje bo znašala okoli -1 GW/min, kar je primerljivo ali celo manjše od običajnih sprememb ob hitrih prehodih vremenskih front.
Priprave na (delni) sončni mrk potekajo tako na ravni evropskega združenja operaterje sistemskih operaterjev ENTSO-E kot interno v Elesu. Ker se bo mrk zgodil pozno popoldne, ko je Sonce že nizko na nebu, bo njegov vpliv bistveno manjši, kot če bi se zgodil sredi dneva. Analize družbe ELES so pokazale, da bo učinek na slovenski elektroenergetski sistem minimalen, največji padec proizvodnje iz sončnih elektrarn je ocenjen na do 10 MW, kar za slovenski sistem predstavlja razmeroma majhno spremembo, zato posebni ukrepi v Sloveniji niso potrebni. Bomo pa v družbi ELES v času sončnega mrka izvajali poostren nadzor, spremljali stanje v omrežju ter v primeru nepredvidenih vplivov iz povezanih evropskih sistemov z ostalimi sistemskimi operaterji ukrepali.