Največja proizvodna vira električne energije v Sloveniji – Nuklearna elektrarna Krško in Termoelektrarna Šoštanj, trenutno ne obratujeta, zato smo te dni močno odvisni od uvoza električne energije. Kljub temu je delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema nemoteno in stabilno.
Največja proizvodna vira električne energije v Sloveniji sta trenutno – hidroelektrarne in sončne elektrarne. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Nuklearna elektrarna Krško (NEK), naši največji elektrarni, trenutno ne obratujeta, saj je NEK od sobote v rednem načrtovanem remontu. Naša energetska oskrba je tako v teh dneh močno odvisna od uvoza električne energije iz drugih držav. V Sloveniji smo se s podobnimi razmerami, ko dve največji elektrarni ne obratujeta in smo močno uvozno odvisni, soočili že jeseni leta 2022. Toda čeprav so razmere morda na prvi pogled podobne, pa današnja situacija ni primerljiva s tisto leta 2022. Kaj je pravzaprav danes drugače?
Dandanes nismo v stanju energetske krize; dobava (električne) energije na trgu ni ogrožena, Evropa ni v stanju kriznih tržnih razmer, ki so pred tremi leti cene električne energije pognale v nebo. Tokrat so cene stabilne in večjih podražitev zaenkrat ne pričakujemo. Hkrati pa imajo naše reke dovolj vode, kar pomeni, da je tudi proizvodnja slovenskih hidroelektrarn bistveno višja kot pred sušnimi tremi leti. Proizvodnja električne energije v Sloveniji v tem času je sicer razvidna iz spodnjega grafa.
Kljub remontu Nuklearne elektrarne Krško in neobratovanju Termoelektrarne Šoštanj je torej danes obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema nemoteno in stabilno in tako današnja situacija ni primerljiva s tisto leta 2022, ko smo se spraševali, ali bomo nemara priča redukcijam elektrike ali ne.
Tudi ta remont NEK je bil (kot običajno) planiran veliko v naprej, zato so si tržni udeleženci glede na svoje potrebe in sklenjene pogodbe potrebne količine električne energije pravočasno zagotovili z nakupi na trgu. Elektroenergetski sistem in pravila njegovega delovanja pa so obenem zasnovani tako, da omogočajo zanesljivo obratovanje tudi ob začasni zaustavitvi ali izpadu posameznih proizvodnih enot, vključno z NEK. Zahvaljujoč družbi ELES, ki že poldrugo desetletje sistematično vlaga v krepitve čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ima danes Slovenija relativno največje čezmejne prenosne kapacitete v Evropi. Konična moč porabe v Sloveniji je tako okrog 2.400 MW, termična nekaj manj kot 13.000 MW, komercialna moč je okrog 6.000 MW. Zaradi geostrateške lege Slovenije, odličnega prenosnega elektroenergetskega sistema ter predvsem izjemno visokih čezmejenih prenosnih zmogljivostih - te so, denimo, skoraj dvakrat višje, kot jih ima približno 15-krat večji elektroenergetski sistem Španije - uvoz zadostnih količin električne energije trenutno ne predstavlja izziva.
Podatki za 29. september 2025 tako kažejo, da je ob 9. uri slovenska proizvodnja električne energije znašala le 902 MW, zato smo je ob tej uri morali uvoziti skoraj 500 MW, saj je poraba v tem času znašala skoraj 1400 MW električne energije. Podrobnosti so razvidne iz spodnjega grafa.
