V družbi ELES nas vnovično zavajanje s strani znanega nekdanjega sindikalista, danes pa predsednika Slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike (SDOŠE), Branka Sevčnikarja, ne preseneča. Dopis z enakimi trditvami smo nazadnje prejeli – in se nanj odzvali - 9. decembra lani, pred tem pa smo dopis zelo podobno vsebino prejel tudi 8. aprila 2024, pri čemer sta bila tedaj kot podpisnika navedena predsednik Sindikata Premogovnika Velenje SPESS-PV Simon Lamot in predsednik Sveta delavcev Premogovnika Velenje Danilo Rednjak. Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, je na oba dopisa odgovoril (njegov odgovor je v prilogi), ključne poudarke objavljamo v nadaljevanju.
Direktor družbe ELES po svoji funkciji ne odločala o usodi šaleške energetike, nikoli ni (bil) zadolžen za Strategijo poslovanja Premogovnika Velenje, predvsem pa v preteklosti ni odločal o izboru moči za tedaj še načrtovan blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Prav tako direktor družbe ELES ni avtor Evropske sheme trgovanja z emisijskimi kuponi (European Union Emission Trading Scheme – EU ETS), ki je danes sestavni del stroškov proizvodnje v evropskih termoelektrarnah. Je pa mag. Mervar eden redkih, ki na slovensko elektroenergetiko gleda celostno, ne parcialno, z vidika posameznih proizvodnih enot.
V družbi ELES v dopisu in očitkih SDOŠE pogrešamo natančno analizo stroškovne cene tako izkopanega gigajoula (Gj) velenjskega lignita kot tudi analizo stroškovne cene proizvedene MWh električne energije (EE) iz TEŠ, predvsem pa argumente in predloge, s katerimi viri naj bi bodisi nekdanja lastnica, Holding Slovenske elektrarne, bodisi država Republika Slovenija pokrivala tekoče izgube poslovanja šaleške elektroenergetike. Na tem mestu naj predsednika SDOŠE, g. Sevčnikarja, kot gorečega zagovornika izgradnje bloka 6 v TEŠ, spomnimo, da je bila zagotovljena stroškovna cena Gj lignita iz Premogovnika Velenje ob načrtovanju bloka 6 2,25 evra. Julija 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o poroštvu države za posojilo EIB v višini 440 milijonov evrov za TEŠ 6, pri čemer je bil eden izmed pogojev za sklenitev poroštva, da se ta cena ne preseže. Ne glede na to določilo, se je cena že kmalu zatem povišala na 2,75 evra, leta 2024 je bila cena že 6,4 evre za Gj, za leto 2026 pa je predlagana cena 7,5 evra. Direktor družbe ELES je medtem že aprila 2009 objavil študijo, v kateri se je zavzel za premogovni blok nazivne moči med 350 in 400 MW. Danes je jasno, da bi bili v tem primeru problemi šaleške energetike bistveno manjši, kot so.
Po ZPFPPIP TEŠ proizvaja približno toliko električne energije, kot bi je v primeru, če tega zakona ne bi bilo, kar so v lanskem letu znali izračunati mnogi slovenski osrednji mediji. Razlog je v razkoraku med dejanskimi in predvidenimi (zagotovljenimi) količinami izkopa lignita v Premogovniku Velenje. Izkopane količine lignita zadoščajo za okrog 55 odstotkov letne proizvodnje električne energije v bloku 6 glede na njegovo nazivno moč, skupaj z blokom 5 pa samo za 35 odstotkov.
V družbi ELES v odgovor SDOŠE poudarjamo, da je proizvodnja električne energije iz fosilnih virov v temeljnem nasprotju z ogljično nevtralno družbo. Električna energija, proizvedena v TEŠ, ne prispeva k prehodu v ogljično nevtralno družbo, še zlasti pa ne omogoča cenovno ugodne oskrbe z električno energijo. Stroškovna cena iz TEŠ bistveno presega uvozne cene električne energije, v povprečju kar za okrog 80 odstotkov, kar za TEŠ, ki mora električno energijo prodajati po tržnih cenah, pomeni letno izgubo okrog 170 milijonov evrov. Za leto 2025 je bilo denimo potrebno državno nadomestilo za kritje 164 milijonov evrov izgube. Ker so variabilni stroški proizvedene megavatne ure (MWh) električne energije višji od uvoznih cen električne energije, bi vsaka dodatno proizvedena MWh električne energije pomenila dodatno izgubo.
V sporočilu SDOŠE je med drugim tudi trditev: »Že od samega začetka je bilo evidentno, da bodo zmagovalci tega zelo tveganega ukrepa zlasti trgovci z električno energijo in upravljalec prenosnega omrežja ELES, posledice pa bo nosilo slovensko gospodarstvo, skupaj z vsemi državljani, ki v državni proračun plačujejo davke in prispevke.« Četudi iz pavšalne navedbe ni povsem jasno, na katere prihodke se v SDOŠE sklicujejo - domnevamo, da na povečane prihodke ELES-a iz avkcij za čezmejne prenosne kapacitete – pa tudi te ne temeljijo v realnih dejstvih, podatkih in javno objavljeni uradni dokumentaciji. Prihodki iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti so namreč zgolj v manjšem delu iz naslova oskrbe Republike Slovenije z električno energijo, v večjem delu pa iz naslova mednarodnih tranzitov električne energije čez ozemlje Republike Slovenije (in jih plačujejo tuji subjekti). Toda prav ti prihodki omogočajo, da imajo slovenski končni porabniki električne energije ene najnižjih omrežnin v Evropski uniji. Družba ELES je zgolj v lanskem letu pokrila 180 milijonov evrov primanjkljaja prihodkov za delovanje slovenskih elektrooperaterjev.
V sporočilu SDOŠE navaja tudi, da »smo bili v določenih obdobjih v letu 2025, ki po porabi niti niso bila rekordna, tudi 70 odstotno odvisni od uvoza«.
Obdobje, ko je bila Slovenija v tolikšnem deležu uvozno odvisna, je bilo obdobje, ko se je v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) izvajal redni remont, TEŠ pa ni obratoval, ker ni bilo potrebe po toplotni energiji. Velja pa na tem mestu spomniti, da je bila Slovenija v minulih letih tudi več kot 90-odstotno uvozno odvisna. Denimo konec oktobra in v začetku novembra leta 2022, ko je bil NEK ravno tako v remontu, na deponiji TEŠ pa je bilo le za vzorec zalog lignita, hkrati pa smo v državi in Evropi po napovedih ENTSO-E za zimo 2022/2023 pričakovali redukcije, zato smo TEŠ začasno ustavili.
SDOŠE med drugim tudi trdi, da je bil »ravno ELES tisti, ki je s svojimi dvomljivimi strokovnimi argumentacijami favoriziral trgovce z električno energijo«.
Ta navedba je brez vsake resne, strokovne podlage. Družba ELES se ne ukvarja z nakupom in prodajo električne energije. Iz zakonodajnih in drugih regulatornih opredelitev namreč izhaja, da je družba ELES odgovorna za to, da slovenski elektroenergetski sistem deluje zanesljivo in to poslanstvo nenehno odgovorno in vestno opravlja, kar dokazujejo gola zgodovinska dejstva.
V sporočilu SDOŠE kar mrgoli »skrbi« za slovenskega končnega porabnika; da bi ostal brez električne energije, da bi plačeval previsoke cene električne energije ... Pozdravljamo skrb šaleškega društva za državljane, sprašujemo pa se, o kakšni ceni pravzaprav govorijo? V stroki ločujemo med ceno električne energije in končno ceno električne energije, ki jo plačujejo končni porabniki. Cena električne energije iz TEŠ 6 je višja od cen na trgu. Zato šaleško društvo predvsem sprašujemo, kdo naj bi v naši državi kupoval MWh električne energije iz TEŠ za 80 odstotkov dražjo ceno, kot so tržne cene električne energije tako iz domače proizvodnje kot iz uvoza.
Na tem mestu velja še spomniti na določila ZPFPPIP, da bo moral HSE iz dobička, ki ga ustvarijo njegove proizvodne družbe, in tudi iz dobička iz prodaje električne energije, kriti izgubo, ki jo in jo bosta ustvarjali družbi TEŠ in Premogovnik Velenje (PV) pod pogoji poslovanja iz omenjenega zakona. To je pravzaprav povsem enaka ureditev, kot je veljala v preteklosti, le da je sedaj izguba TEŠ in PV transparentno razkrita, v preteklosti pa je bila zamegljena v okviru HSE.
Družba ELES v skladu z zavezanostjo transparentnosti in odgovornemu poslovanju odgovarja na vprašanja, ki jih je v Izjavi za javnost javno izpostavlja SDOŠE.
- Ali Vlada RS skupaj z ELES- om, daje prednost uvozu elektro energije pred zanesljivim delovanjem slovenskega elektroenergetskega sistema, ki temelji na lastni proizvodnji, tudi iz konvencionalnih virov?
Elektroenergetski sistem Slovenije deluje zanesljivo. Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje poslujeta v okviru svojih zmožnosti, omejenih z razpoložljivo letno proizvodnjo velenjskega lignita. Uvoz električne energije je bil in bo potreben. Glede na razpoložljive količine premoga proizvodnje iz TEŠ ni mogoče povečati. Primerna domača alternativa ni niti Termoelektrarna Brestanica, saj proizvodnja električne energije iz njenih plinskih blokov ni le dražja, ampak prav tako temelji na uvoženem plinu.
- Kdo bo odgovoren za morebitne posledice, po našem mnenju napačne strategije, ki bodo nastopile pri preveliki uvozni odvisnosti in pretirani solarizaciji, pri zanesljivi oskrbi slovenskih porabnikov, tako z vidika zanesljivosti dobave, kot tudi cenovne sprejemljivosti električne energije?
Družba ELES ni odgovorna za napačne poslovne odločitve nekdanjih vodstev drugih elektroenergetskih družb (denimo glede izbora moči za blok 6 TEŠ) in za poslovanje Premogovnika Velenje. Družba ELES ni niti promotor proizvodnih enot obnovljivih virov energije (OVE), niti od teh nima finančnih koristi. Družba ELES je odgovorna za nemoteno in varno delovanje elektroenergetskega sistema Republike Slovenije. Razpršeni proizvodni viri OVE pravzaprav družbi ELES povzročajo težave pri zagotavljanju ustreznih napetostnih profilov – podobno kot je družbi povzročil težavo začetek obratovanja bloka 6 TEŠ, in sicer pri zagotavljanju ustrezne moči za ročno rezervo za povrnitev frekvence (rRPF+). Toda v družbi ELES se s tovrstnimi izzivi soočamo, jih rešujemo ter vse napore in energijo vlagamo v naše osnovno poslanstvo – da je delovanje elektroenergetskega sistema Slovenije zanesljivo in da so učinki za končne slovenske porabnike električne energije preko stroškov omrežnine eni najnižjih v Evropski uniji.
Prilogi: