V skladu s svojo javno odgovornostjo v družbi ELES v nadaljevanju objavljamo dodatna pojasnila na vnovična zavajanja in neresnične navedbe Slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike (SDOŠE).
Ker v svojem vnovičnem dopisu SDOŠE še naprej trdi, da so "zmagovalci razmer trgovci z električno energijo," naj svoj odgovor začnemo s pojasnilom o delovanju trga, cenah in subvencijah: izpostavljena teza namreč temelji na povsem napačni predpostavki, da bi slovenska proizvodnja lahko neposredno izkoristila visoke tržne cene v času energetske krize v letu 2022 in 2023. Dejstvo pa je, da proizvodna podjetja z namenom razpršitve cenovnih tveganj, praviloma dve tretjini ali več (odvisno od poslovnih strategij, ki jih potrjujejo nadzorni sveti) načrtovane proizvodnje prodajo na terminskih trgih tudi do tri leta pred predvideno dobavo te električne energije. V praksi to pomeni, da je bil velik del proizvodnje TEŠ za leto 2022, prodan že v letih 2020 in 2021, morda celo v letu 2019, kar so že pred leti ugotavljali in s podatki podkrepili mnogi slovenski mediji. To posledično tudi pomeni, da je bila večina domače proizvodnje električne energije prodana vnaprej po pogodbenih cenah, bistveno nižjih od cen, ki jih je električna energija dosegla v času kriznih razmer, zato visokih prihodkov ni bilo mogoče realizirati.
Hkrati proizvodnih količin električne energije ni mogoče poljubno povečevati, saj so omejene z razpoložljivostjo naprav in primarnih virov (v primeru TEŠ torej lignita). Kakšne so bile konec leta 2022 razmere na deponiji Rudnika Velenje, je prav tako dobro dokumentirano, nenazadnje se je o tem osebno prepričal celo predsednik vlade dr. Robert Golob, zato tej temi v pričujočem odgovoru ne bomo posvečali pozornosti. Omenimo zgolj to, da je porazno stanje na deponiji v Premogovnika Velenje botrovalo zaustavitvi TEŠ 6 v oktobru in novembru 2022. Energetska kriza pa je pahnila celotno skupino HSE na rob preživetja, rešiti jo je moral Slovenski državni holding (SDH) s 300 milijonsko dokapitalizacijo v obliki naknadnega vplačila kapitala.
Trditev, da so bile državne subvencije namenjene nagrajevanju oz. bogatenju trgovcev, je preprosto neresnična. Subvencije so bile namenjene pokrivanju razlike med regulirano prodajno ceno in dejansko nabavno ceno električne energije, in sicer v tistem delu, ki so ga dobavitelji pokrivali tako na dolgoročnih trgih leta 2021 in 2022 za leto dobave 2023, kot tudi kratkoročnih trgih v letu 2023, ko so bila izplačana najvišja nadomestila. S tem je država preprečila domino efekt in - v najhujšem možnem scenariju - popoln razpad dobavne verige v procesu oskrbe z električno energijo. O katastrofalnem učinku, ki bi ga uresničitev takega črnega scenarija imela za slovensko gospodarsko, na tem mestu ni treba izgubljati besed, saj je potencialna škoda, ki bi lahko nastala, povsem neprimerljiva z višino izplačanih subvencij. Je pa na mestu primerjava, da je subvencija, ki jo je prejel TEŠ v letu 2025 znašala 140 milijonov evrov, v letu 2026 pa naj bi zaradi povečane cene premoga po planu znašala že okrog 156 milijonov evrov.
Avtorji zapisa med drugim tudi ne ločijo med zanesljivostjo obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije in zadostnostjo sistema. V svojem sporočilu namreč izražajo skrb o "zadostnosti sistema", kjer uporabnikom ne bi bilo mogoče zagotoviti ustreznega napajanja in bi zato lahko bile potrebne redukcije. Skrb avtorjev zapisa je povsem odveč, saj je v Sloveniji na račun visokih čezmejnih prenosnih zmogljivosti v vsakem trenutku zagotovljena ustrezna zadostnost sistema, in to velja tudi v primeru t.i. N-1 kriterija (N-1 kriterij pomeni, da izpad kateregakoli elementa v elektroenergetskem sistemu Slovenije ne sme povzročiti preobremenitev drugega elementa in s tem morebitnega izpada hujših posledic). Navsezadnje je leto 2022, ko smo kar 95 odstotkov potrebne moči zagotovili iz uvoznih zmogljivosti, najboljši dokaz, da je ves čas zagotovljena ustrezna zadostnost elektroenergetskega sistema Slovenije.
O "zanesljivosti sistema" po drugi strani govorimo takrat, ko želimo poudariti, da mora sistem, ne glede na to, kakšno je stanje v omrežju (proizvodnja, poraba), varno in zanesljivo obratovati tudi ob izpadu kateregakoli elementa v omrežju (N-1 kriterij). Za zanesljivost obratovanja so sicer bolj kritični izpadi daljnovodnih povezav kot proizvodnih enot, saj imamo za slednje zakupljene ustrezne rezerve, kot navsezadnje določa tudi področna zakonodaja. Zanesljivost elektroenergetskega sistema Slovenije je bila najbolj ogrožena v letu 2014, ko smo zaradi žleda izgubili več 400 kV povezav.
Družba ELES je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Temeljna dejavnost in poslanstvo družbe ELES je varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Republike Slovenije. To svojo nalogo opravljamo 24 ur na dan, vse dni v letu, nenehno in ne glede na to katere proizvodnje enote obratujejo, koliko je instaliranih obnovljivih virov energije in koliko baterijskih hranilnikov, ne glede na to kakšen je odjem in kakšen uvoz električne energije. Naloga Elesa je, da oceni vse možne scenarije in na podlagi strokovnih analiz izvede ustrezne investicije za varno in zanesljivo obratovanje. Vselej v zgodovini svojega obstoja je družba ELES to nalogo brezhibno opravljala.