Pojasnilo družbe ELES glede razvoja podatkovnih centrov in njihovega vpliva na elektroenergetski sistem.
V družbi ELES v okviru dolgoročnega načrtovanja razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema redno analiziramo vplive novih velikih porabnikov električne energije na obratovanje in razvoj prenosnega omrežja. Takšni novi porabniki v zadnjih letih postajajo tudi podatkovni centri.
Zaradi povečanega zanimanja javnosti o možnostih priklopov podatkovnih centrov na prenosno omrežje v Sloveniji objavljamo naslednje pojasnilo.
Umetna inteligenca kot generator rasti porabe električne energije
Potrebe podatkovnih centrov po električni energiji v zadnjih letih pospešuje predvsem razvoj umetne inteligence. Učenje in uporaba sodobnih modelov zahtevata ogromno računskih operacij, ki jih izvajajo zmogljivi grafični procesorji in drugi specializirani pospeševalniki. Električno energijo pri tem porabljajo ne le strežniki, temveč tudi sistemi za shranjevanje podatkov, omrežna oprema in sistemi hlajenja.
Po najnovejših podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so podatkovni centri leta 2025 porabili približno 486 teravatnih ur (TWh) električne energije, kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Največji razlog je hitro širjenje zmogljivosti za umetno inteligenco. IEA hkrati ocenjuje, da se bo poraba podatkovnih centrov do leta 2030 več kot podvojila in znašala približno 945 TWh oziroma okoli 3 odstotke svetovne porabe električne energije, pri čemer bo glavni dejavnik rasti umetna inteligenca.
Čeprav globalni delež porabe podatkovnih centrov še ni prevladujoč, so lokalni vplivi lahko zelo izraziti. Takšni objekti niso le veliki porabniki, temveč svojo porabo koncentrirajo na posamezni lokaciji in praviloma obratujejo neprekinjeno skozi vse leto. Podatkovni center s priključno močjo 100 MW bi ob skoraj neprekinjenem odjemu pri tej moči letno porabil približno 0,9 TWh električne energije, kar predstavlja okoli 7 odstotkov sedanje letne porabe električne energije v Sloveniji. Zato smo vplive razvoja podatkovnih centrov vključili tudi v pripravo novega desetletnega razvojnega načrta prenosnega elektroenergetskega sistema Republike Slovenije za obdobje 2027-2036.
Kidričevo kot razvojna lokacija
Če bosta namreč razvoj in umeščanje potekala usklajeno z razvojem elektroenergetskega omrežja in druge elektroenergetske infrastrukture, lahko podatkovni centri predstavljajo pomembno razvojno priložnost za Slovenijo, brez usklajenega načrtovanja pa lahko veliki koncentrirani odjemi postanejo predvsem izziv za elektroenergetsko omrežje in dolgoročno energetsko bilanco države. Podatkovni centri so namreč lahko obravnavani zgolj kot veliki porabniki električne energije, ustrezno in usklajeno umeščeni pa so po drugi strani lahko tudi aktivni in fleksibilni uporabniki elektroenergetskega sistema. Lastni hranilniki električne energije, lokalni proizvodni viri in prilagodljivo upravljanje porabe lahko pomembno prispevajo k večji stabilnosti sistema.
Družba ELES je tako v svojih strateških dokumentih in scenarijskih ocenah razvoja elektroenergetskega sistema analizira različne možnosti rasti porabe električne energije, vključno z morebitnim razvojem podatkovnih centrov na tistih lokacijah, za katere obstajajo razvojne pobude ali napovedi.
V razvojnih scenarijih smo tako upoštevali umestitev podatkovnega centra na območju Taluma oziroma RTP Kidričevega. Predvidena priključna moč tega razvojnega centra naj bi se povečevala postopoma, pri čemer naj bi skupna priključna moč do leta 2030 dosegla tudi 400 MW. Zaradi stabilnega in skoraj neprekinjenega odjema bi tak center predstavljal približno 3,5 TWh dodatne letne porabe električne energije v Sloveniji (oziroma v nekaterih scenarijih celo 6,1 TWh), kar pomeni približno 28-odstotno povečanje domače porabe glede na leto 2024.
Območje obstoječega RTP Kidričevo ima posebne razvojne prednosti. Zaradi zmanjševanja potreb po napajanju energetsko intenzivne industrije (družbe Talum), se na tej lokaciji sproščajo obstoječe priključne zmogljivosti, ki jih je mogoče uporabiti za priključevanje novih velikih odjemalcev. Del teh zmogljivosti se že uporablja za delovanje baterijskih hranilnikov električne energije s skupno priključno močjo več kot 100 MW, kar potrjuje razvojni potencial tega območja.
Toda razvojni scenariji kažejo, da bodo prihodnje potrebe po priključevanju podatkovnih centrov, baterijskih hranilnikov in drugih velikih uporabnikov presegale zmogljivosti obstoječe 110-kilovoltne infrastrukture. Zato bo v prihodnjih letih treba zgraditi nov RTP 400/110/20 kV Kidričevo, ki bi bil priključen na obstoječi dvosistemski 400-kilovoltni daljnovod Cirkovce-Pince. V okviru načrtovane investicije bi bilo zgrajeno novo 400/110-kilovoltno stikališče. Ta bi zagotavljal zadostne prenosne zmogljivosti za priključevanje novih podatkovnih centrov in drugih uporabnikov omrežja ter pomembno povečal zanesljivost obratovanja prenosnega omrežja na širšem območju severovzhodne Slovenije.
Nov izziv za elektroenergetski sistem
Rezultati scenarijskih analiz med drugi tudi kažejo, da se bo Slovenija brez novih proizvodnih virov električne energije v prihodnjih letih soočala z vse večjo uvozno odvisnostjo. Prav veliki, koncentrirani in skoraj pasovni odjemalci, kot so podatkovni centri, predstavljajo nov izziv za prenosno omrežje, saj zahtevajo nove priključke, dodatne transformatorske zmogljivosti in pogosto tudi okrepitev proizvodnih virov ali hranilnikov električne energije.
Če elektroenergetsko omrežje nima dovolj prostih zmogljivosti, lahko novi veliki priklopi vplivajo tudi na časovno dinamiko drugih razvojnih projektov. V državah z intenzivnim razvojem podatkovnih centrov se zato vse pogosteje odpira vprašanje sodelovanja investitorjev pri zagotavljanju pogojev za priključitev, na primer z gradnjo lastnih proizvodnih virov, baterijskih hranilnikov, omrežnih okrepitev ali z zagotavljanjem večje fleksibilnosti porabe.
Za družbo ELES v naslednjem desetletju ne bo ključno zgolj vprašanje, iz katerega vira bo prihajala potrebna električna energija, ampak predvsem ali bo načrtovanje novih proizvodnih virov, omrežja, hranilnikov električne energije in novih velikih porabnikov potekalo usklajeno in pravočasno ter v sodelovanju med investitorji, elektroenergetskimi podjetji, državo in drugimi deležniki. Le zanesljivih informacijah o lokacijah ter obsegu načrtovanih podatkovnih centrov bo njihov vpliv mogoče pravočasno vključiti v razvoj prenosnega in distribucijskega omrežja.
Podatkovni center v Ohiu (fotografija je simbolična).