Direktor družbe ELES in predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je izdelal podrobno statistično analizo, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene. Avtor je izsledke analize predstavil na novinarski konferenci na Energetski zbornici Slovenije, v torek 27. maja.
Slovenija je bila ob upoštevanju 100-odstotnega deleža (*metodologija, kot jo uporablja Statistični urad RS) proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v obdobju med 1. januarjem in 15. majem letos izvoznik električne s 13,34 odstotnim presežkom proizvodnje nad porabo. Ne glede na to pa natančnejši podatki pričajo, da smo imeli v tretjini tega časa (29 odstotkov) oziroma v 943 urah negativne urne bilance, kar pomeni, da smo električno energijo uvažali.
Ob upoštevanju polovičnega deleža proizvodnje v NEK (*kolikor Sloveniji dejansko pripada) pa je bila Slovenija v analiziranem obdobju neto uvoznik električne energije s 13,14 odstotnim presežkom porabe nad proizvodnjo. Glede na realno stanje deleža proizvodnje, ki ostane v Sloveniji, v primerjavi s porabo v državi, smo imeli v analiziranem obdobju kar 2.306 ur ali 71 odstotkov časa negativne urne bilance.
Če porabo električne energije v mesecih januar – april letošnjega leta primerjamo s preteklimi leti, smo glede na enako obdobje v lanskem letu porabili za odstotek več električne energije, glede na isto obdobje 2023 za tri odstotke manj, glede na leto 2022 za 11 odstotkov manj (podrobnejši podatki so v priloženem dokumentu).
Termoelektrarna Šoštanj je v letošnjem letu (do vključno 15. maja 2025) proizvedla 979 GWh električne energije oziroma 41 odstotkov teoretično najvišje možne proizvodnje v blokih 5 in 6. Bloka od 20. aprila letos ne obratujeta, toplotno energijo zagotavljata plinska bloka, ki v povprečju obratujeta na 40 odstotkih nazivne moči (približno 32 MW). TEŠ je do 20. aprila proizvedel petino v Sloveniji proizvedene električne energije (ob upoštevanju 100 % proizvodnje NEK) oziroma dobro četrtino (26 %) vse v Sloveniji proizvedene električne energije ob upoštevanju polovičnega deleža proizvodnje NEK, kolikor Sloveniji dejansko pripada.
Na madžarski terminski borzi (referenčna terminska borza za območje Republike Slovenije) so bile cene električne energije v letu 2023 za leto 2025 glede na leto 2024 višje za 34 odstotkov, cene v letu 2023 za leto 2024 so bile glede na cene za leto 2025 višje za 50 odstotkov. Če so torej trgovci kupili 30 odstotkov v letu 2023 in 70 odstotkov električne energije v letu 2024, je znašala povprečna nabavna cena 112,30 EUR/MWh. To ni maloprodajna cena: za slednjo je treba povprečni nabavni ceni dodati še stroške čezmejnega prenosa smer Madžarska–Slovenija v višini 3,01 EUR/MWh in povprečno bruto maržo trgovca 10 EUR/MWh. V tem primeru približna maloprodajna cena za leto 2025 znaša 125,31 EUR/MWh.
Na trgu za dan vnaprej (Day Ahead) smo imeli medtem v prvih štirih mesecih letošnjega leta 13. najvišjo ceno (od 27 držav članic EU), kar pomeni, da smo v zgornji polovici držav, kjer so cene med višjimi, a vendarle blizu povprečja. Povprečna borzna cena je sicer znašala 119,15 evrov. V letu 2024 smo imeli na trgu za dan vnaprej 12. najvišjo ceno (od 27 držav članic EU). Povprečna borzna cena je zanašala 91,94 evrov.
Prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce (vir: ceniki) se gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro. Aleksander Marvar na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile v letu 2024 za leto 2025 do 130 evrov na megavatno uro. Obeti za leti 2027 in 2028 sicer kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob predpostavki nakupa v 2025) znatno znižale (natančnejši podatki veleprodajnih cen na HUDEX so v priloženem dokumentu).