Sporočila za javnost

S sporočili za javnost medije obveščamo o vseh pomembnih dogodkih v družbi in o dejavnostih za zagotavljanje zanesljivega prenosa električne energije v primeru večjih izpadov daljnovodov iz omrežja.

Odgovori na vprašanja spletnega portala Siol.net

Ker smatramo, da je nujno, da o tovrstnih problematikah v naši državi govorimo na glas in uredimo zmedo, ki bi tudi nam omogočala nemoteno delo, objavljamo odgovore na vprašanja, ki so nam jih zastavili novinarji spletnega portala, v celoti.

Uvodna pojasnila

Prejeli smo vaša vprašanja. Ker se iz vaših vprašanj lahko razbere, da verjetno ne poznate problematike reguliranja gospodarske družbe ELES, smo se odločili, da vam na vprašanja obširno odgovorimo. Predvidevamo, da tudi določila EU Uredbe 72/2009 ne, prav tako tudi ne problematike različnih stališč revizijske stroke (Inštitut za revizijo Republike Slovenije) in regulacijske stroke (Agencije za energijo). 

Na strani 213 Letnega poročila družbe ELES za leto 2016 smo zapisali:
»Družba v izkazu poslovnega izida v letih 2015 in 2016 ni pripoznala vseh prihodkov iz ČPZ, temveč je upoštevala določilo 120. člena Energetskega zakona. Ker 120. člen glede prepoznavanja prihodkov ni skladen z določili Slovenskih računovodskih standardov (SRS), predstavlja razmejevanje prihodkov odstopanje od določil SRS.«

Ta zapis je posledica dejstva, da ELES, odkar razmejuje del prihodkov, kar je v skladu s slovensko zakonodajo (EZ-1) in pravili regulacije, katero predpisuje Agencija za energijo,  mu revizijske družbe, katere revidirajo letne računovodske izkaze, izdajajo mnenje s pridržkom, ravno zaradi tega razmejevanja. To pomeni, da v kolikor ELES ne bi razmejeval teh presežkov, bi dobil mnenje »brez pridržka«! To je uradno stališče Slovenskega inštituta za revizijo.

ELES je ustvarjal omrežninske presežke v letih do vključno leta 2016. Vsi omrežninski presežki so bili ustvarjeni izključno iz naslova prihodkov od avkcij za čezmejne kapacitete. Ti prihodki imajo po veljavni EU Uredbi 714/2009 (prej 1228/2003) namensko uporabo. Ker gre za EU Uredbo, je slednja neposredno izvršljiva v vseh državah, članicah EU. Omenjena uredba v 6. odstavku 16. člena določa:
»Vsak prihodek, ki nastane zaradi dodeljevanja povezav, se uporabi za naslednje namene:
(a) zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti; in/ali
(b) vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti prek naložb v omrežje, zlasti z novimi povezovalnimi daljnovodi.
Če prihodkov ni mogoče učinkovito porabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka, se lahko ob upoštevanju odobritve regulativnih organov zadevnih držav članic uporabijo v najvišji vrednosti, ki jo določijo ti regulativni organi, kot dohodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali določanju tarif. Preostali prihodki se prenesejo na ločen interni račun, dokler jih ni mogoče porabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka. Regulativni organ obvesti Agencijo o odobritvi iz drugega pododstavka.«

Iz 6. odstavka 16. člena je jasno razvidno, da so ti prihodki primarno namenjeni sistemskemu operaterju za čezmejno prenosno omrežje (investicije, delovanje/vzdrževanje) in samo opcijsko za tarife. Situacija za ELES je ravno obratna – Agencija za energijo večino teh prihodkov oddeli za zniževanje tarif za uporabo prenosnega omrežja.

Teh omrežninskih presežkov ne bi bilo, če nam v letih 2011 do danes ne bi uspelo bistveno povečati t.i. »čezmejne komercialne prenosne kapacitete« (v nadaljevanju: NTC). Neposredne koristi od ELES-ovih »uspehov« zaradi povečanja kapacitet so imeli in bodo imeli izključno slovenski končni porabniki električne energije (nižje tarife za uporabo prenosnega omrežja). Povečanje NTC ni samo umevno in ne nastane po volji tretjih oseb (kot je npr. poraba električne energije), temveč gre za dolgotrajen, mukotrpen proces dokazovanj, prepričevanj, argumentov in kot osnovo – številnih izračunov. ELESov uspeh je tem večji, ker ima na drugi strani največje evropske sistemske operaterje, kot so RTE, TERNA, SWISSGRIG, APG.

Iz spodnje tabele je razvidno, za koliko smo povečali NTC (v MW, indeksna primerjava).

Posledica teh povečanj so tudi višji prihodki od NTC. V spodnji tabeli je prikazan porast glede na leto 2010. Seštevek prihodkov od NTC je bistveno višji, kot znaša omrežninski presežek na dan 31.12.2016. S tem potrjujemo navedbo, da so vsi omrežninski presežki nastali iz naslova NTC in ne iz naslova tarif za uporabo prenosnega omrežja.

S tem, ko je Vlada RS sprejela skupščinske sklepe prejšnji četrtek (31.08.2017), je pripoznala napako iz let 2006 do 2009, posledično preveč izplačan delež iz dobička v preteklih letih. S to potezo je Vlade RS omogočila nižje tarife za prenosno omrežje v prihodnjih letih v breme svojega kapitala, kar je z vidika končnih porabnikov električne energije v Republiki Sloveniji pravilno. Ne glede na ta sklep pa še vedno ostaja nasprotno stališče Slovenskega inštituta za revizijo.

O odprti problematiki so vedeli od oktobra 2009 dalje (za vse spodnje navedbe imamo kopico pisnih dokazil):
-    vsi pristojni na resornem ministrstvu za energetiko in Ministrstvu za finance (izključujemo ministre),
-    vsi člani NS ELES, katere so vodili predsedniki NS mag. Andrej Ribič, dr. Jaroslav Brce, mag. Marjan Ravnikar,  g. Andrej Prebil,
-    uprave AUKN, SDH (dokler so bile zadolžene za nadzor nad ELES – do uveljavitve EZ-1),
-    Agencija za energijo,
-    Slovenski inštitut za revizijo.

    
ODGOVORI
1.    Zakaj je Eles šele v letošnjem letu lastniku razkril podatek, da na dan 31. 12. 2016 iz naslova omrežninskih presežkov dolguje 158,5 milijona evrov?

Domneva v vašem vprašanju ne drži. 

V letnem poročilu za leto 2012 smo na straneh 60 do 65 jasno razkrili navedeno problematiko. V vseh nadaljnjih letnih poročilih smo vedno navajali podatek o neusklajenih stanjih omrežninskih presežkov med ELES in Agencijo za energij. Predstavniki lastnika so bili o nastali situaciji obveščeni že od jeseni 2009 dalje.

Ravno tako ni pravilno vaše navajanje vrednosti 158,5 milijona evrov. V vseh letnih poročilih od vključno leta 2010 dalje smo razkrili in pojasnili stanje omrežninskih presežkov. Konec leta 2015 v višini 116,2 mio EUR (Letno poročilo 2015, stran 145). 

Ravno tako smo v letnih poročilih do vključno leta 2015 razkrivali, kakšen bi bil čisti poslovni izid ELES, v kolikor ne bi razmejevali omrežninskih presežkov.

Razlika v Letnem poročilu družbe ELES za leto 2016 je v razkritju izvedenih knjiženj, katera se nanašajo na leta 2006 do 2009. 


2.    Kdaj ste bili prvič seznanjeni s problemom omrežninskih presežkov in kdaj ste o tem vlado kot ustanovitelja in skupščino prvič obvestili o tej problematiki?

Pojasnjeno v uvodnih pojasnilih. 

 

3.    Glede na revizijo računskega sodišča v letu 2012, zakaj ste šele letos skupščini predlagali, da se posledice napak pri upoštevanju metodologije agencije za energijo v obdobju 2006 in 2009 pokrije tudi s čistim dobičkom za leto 2016?

Predhodno smo vam navedli razhajanje med regulativno in revizijsko strokov. Poleg tega se končno poročilo Računskega sodišča RS ni nanašalo na omrežninske presežke temveč na porabo slednjih za namenske investicije. Ne glede na številne dopise, katere smo v ELES pošiljali na pristojne naslova (MGRT, MF, MzI, Agencija za energijo) in s katerimi smo zahtevali, da se poenoti regulativa in revizija, se ni spremenilo ničesar. Pristojni na MF, AUKN, SDH(SOD) verjetno niso poznali/hoteli poznati nastale situacije. Stališče ELES-a je bilo, da se omrežninski presežki evidentirajo šele od leta 2010 dalje, ko je stopil v veljavo 46.a člen nekdanjega Energetskega zakona. Stališče Agencije za energijo pa, da od veljavnosti EU Uredbe 1228/2003 dalje. 

V mesecih maj – september 2014 smo od MGRT in MF zahtevali, da uredi nastalo situacijo, katera tudi danes ostaja še vedno ista (razhajanje).

Glede na to, da je ELES pred velikimi investicijskimi projekti, kateri bodo zahtevali tudi najemanje dolgoročni posojil, si kot potencialni posojilojemalec ne moremo privoščiti neusklajenih evidenc z Agencijo za energijo.

 Vlada RS je oktobra 2016 sprejela (prvič) dolgoročno strategijo, v kateri so jasno določeni ciljni kazalniki. 

Nerazumna dividendna politika SDH in Ministrstva za finance. Kljub boljši finančni situaciji vseh petih elektro distribucijskih družb so slednje v zadnjih osmih letih vplačale v državni proračun bistveno manj kot ELES (tabela spodaj).


4.    Prosili bi vas za podatke po letih, koliko omrežninskih presežkov se je nabralo v posameznem letu oziroma obdobju veljavnosti uredbe torej od 2006 do 2009, od 2010 do 2012, od 2013 do 2015 in 2016 in 2018?

Podatki so natančno navedeni in razloženi v Letnem poročilu družbe ELES, d.o.o., tabela »Poraba sredstev iz prihodkov iz ČPZ med letoma 2006 in 2016«, stran 178. 

 

5.    Ali ste zaradi ugotovitev revizorjev sprožili kakšen spor? Če da, proti komu?

Ne, ker si regulativna in revizijska stroka v naši državi nista enotni. Poleg tega ni nihče utrpel nobene škode. ELES je 100% v lasti države, vse, kar ELES plača državi gre v proračun RS.


6.    Ali boste kakorkoli ukrepali proti odgovornim osebam, ki so vsa leta prikazovali napačne podatke o poslovanju družbe Eles?

Vprašanje je nejasno. Katera leta? Od leta 2010 dalje so podatki prikazani pravilno. Pred letom so bili vsi fakturirani prihodki vključeni v vsako letne izkaze poslovni izidov. Predhodno smo omenili razhajanja regulativne in revizijske stroke. Vaše vprašanje je brez prave vsebine, saj je po mnenju revizijske stroke ravno razmejevanje v neskladju z določili Slovenskih računovodskih standardov.

 

7.    Kako bo dejstvo, da mora Eles vrniti presežno omrežnino, vplivalo na vaše poslovanje in načrtovane investicije?

Navedba v vprašanju je napačna. Omrežninski presežki so iz naslova prihodkov od avkcij za čezmejne kapacitete. Ti prihodki se ne vračajo, njihova poraba je določena v 6. odstavku 16. člena Uredbe EU 714/2009. Vpliva na poslovanje in načrtovane investicije ni.

 

8.    V kolikšnem času jo boste vrnili?

Ne bomo jih vrnili temveč porabili za bodoče investicije, katere imajo čezmejni vpliv, tako kot to določa Uredba EU 714/2009 v 6. odstavku 16. člena. Katere, je med drugim pojasnjeno v 5 letnem Dolgoročni strateškem načrtu poslovanja 2016-2020 (stran 78 – Bilanca stanja). V letih 2018 do 2019 se načrtuje celotna poraba omrežninskih presežkov za investicije kot so: Sincro Grid, izgradnja daljnovoda 2x400 kV Cirkovce-Pince, RTP Cirkovce in drugi.
Vir: https://www.eles.si/Portals/0/Documents/ELES-Dolgorocni_strateski_plan.pdf 
Vir: https://www.eles.si/Portals/0/Novice/aktualne-teme/Dokumenti/Razvojni%20nacrt%202017-2026.pdf 

 

9.    Ali lahko zanikate, da se predlagali 30 odstotno zvišanje omrežnine za aktualno regulatorno obdobje? Če da, na podlagi kakšnih temeljev?

Seveda zanikamo! 

Ocenjujemo, da tisti, ki vam je posredoval to informacijo, ne razume poslovnih načrtov, še manj regulacije. 

ELES je že konec leta 2014 stal na stališču (pisni dokazi), da se tako omrežnina za prenosno kot za distribucijsko omrežje ne povečuje oziroma da tarife za obe omrežnini ostanejo nespremenjeni do konca leta 2020. Dejansko je prišlo do povsem drugačne situacije, kar prikazuje spodnja slika. ELES bo imel v letu 2018 za preko 20 indeksnih točk nižjo povprečno tarifo, kot jo je imel leta 2013. Zakaj je Agencija za energijo povečala tarife za uporabo distribucijskega omrežja – to morate vprašati njih.

Smo pa v dokumentu Razvojni načrt prenosnega omrežja 2017 – 2026 na strani 155-156 (točka 6.6.5 »Analiza občutljivosti povprečne tarife za uporabo prenosnega omrežja«) jasno zapisali, da v primeru, da v kolikor EU komisija na osnovi uredbe CACM določi, da se prihodki od NTC zbirajo na nivoju EU, potem se lahko pričakuje bistveno povečanje tarif za uporabo prenosnega omrežja.

 

10.    Glede na to, da ste v letnem poročilu za 2016 razkrili, da niste upoštevali usmeritev SDH pri zaposlovanju, bi vas prosili, na katerih delovnih mestih ste (natančno delovna mesta) zaposlovali v lanskem letu?

Družba ELES je v Letnem poročilu 2016 na straneh 5 in 6 ni samo razkrila, temveč tudi pojasnila, zakaj ni upoštevala priporočila. Pojasnilo je sledeče:
»Družba v letu 2016 ni v celoti realizirala naslednjih Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga (Priporočila SDH):
•    Priporočilo št. 4.2.2, prva alineja: Družba je povečala število zaposlenih zaradi: prevzema delov 110 kV omrežja skladno z Uredbo o razmejitvi 110 kV omrežja v distribucijski in prenosni sistem (Uradni list RS, št. 35/2015), uspešnega pridobivanja nepovratnih sredstev za naslednje projekte: 
o    NEDO: je triletni projekt pametnih omrežij, v katerem so osnovni partnerji japonska agencija NEDO in njegov pooblaščeni izvajalec Hitachi ter družba ELES. Gre za edinstven tovrstni projekt v Evropi. Vrednost celotnega projekta znaša 36 milijonov EUR, od tega agencija NEDO prispeva 20,5 milijona EUR nepovratnih sredstev; 
o    FutureFlow: gre za štiriletni mednarodni raziskovalni projekt s področja pametnih omrežij, ki ga koordinira družba ELES. Projekt je vreden 13 milijonov evrov, in je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020. 
o    Sincro.Grid: gre za skupen projekt pametnih omrežij štirih partnerjev (ELES, SODO, HOPS, HEP-ODS). Vrednost projekta, ki ga koordinira družba ELES, znaša 88,6 milijona EUR, iz evropskega programa Instrument za povezovanje Evrope pa bo prejel skupno 40,5 milijona EUR nepovratnih sredstev. 
Tako je končno število zaposlenih v letu 2016 glede na preteklo leto večje za 20 delavcev, kar se uvršča med izjemne primere po prvi alineji Priporočila 4.2.2..«

Navajamo zaposlitve:


11.    Prosili bi vas tudi za podatke o gibanju števila zaposlenih od 2010 do 30. junij 2017?

01.01.2010: 558 zaposlenih po kadrovski evidenci, 546 iz ur,
30.06.2017: 569 zaposlenih po kadrovski evidenci, 539 iz ur.

Razlogi dodatnih zaposlitev: mednarodni projekti, financirani s strani EU, projekt NEDO, projekt Sincro Grid, projekt prevzema 110 kV omrežja. Po Srednjeročnem načrtu poslovanja 2015-2017 je bil plan kadrov konec leta 2017 določen v višini 601 zaposleni. Omenjeni dokument je bil sprejet na seji NS ELES v decembru 2014. Zaradi zaostajanja pri prevzemu 110 kV omrežja, reinžiniringa določenih procesov v vzdrževanju ta plan ne bo dosežen.


12.    Prosili bi vas tudi za podatke o gibanju povprečne bruto plače v istem obdobju?

Podatka sta v spodnji tabeli.

 
 

© 2016 ELES, VSE PRAVICE PRIDRŽANEAAAPolitika zasebnosti in piškotki/Avtorji