Na spletni strani www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/drama-v-tesu.html je med drugim zapisano tudi: »Pri tem se pojavlja vprašanje, ali je direktor Elesa Aleksander Mervar morebiti motil ali celo zavajal vlado, ko je trdil, da stavka ne bo vplivala na preskrbo z elektriko.«
Zakon o stavki je v 7. členu zelo jasen, zelo jasna so tudi določila 482. do 485. člena EZ, 128. do 143. členi Sistemskih obratovalnih navodil prenosnega omrežja (SONPO) in 16. do 18. člen Sistemskih obratovalnih navodil distribucijskega omrežja (SONDO). V primeru ocene možnih motenj v elektroenergetskem sistemu Republike Slovenije je ELES edini, ki na podlagi zakonskih in podzakonskih predpisov določa način delovanja, kot to določa 7. člen Zakona o stavki. ELES je zato že večkrat pisno zahteval, da so za čas trajanja stavke zagotavljane vse sistemske storitve. Vsakršno odstopanje od te zahteve pomeni kršenje zakona. Nihče nima pravice, da omejuje zagotavljanje sistemskih storitev. Današnje navodilo vodstva SDE je bilo v nasprotju z zakonskimi določili tako EZ 1 (485. člen) kot Zakona o stavki (7. člen).
Za vzdrževanje normalnega stanja slovenskega elektroenergetskega omrežja imamo pripravljenih več ukrepov, katere pa v danih razmerah ni smiselno oz. ni bilo potrebno uporabiti. Današnja stavka (12. 4. 2016) je minila normalno, v družbi ELES ugotavljamo, da smo imeli na razpolago vse zakupljene sistemske storitve, ravno tako je bila proizvodnja slovenskih elektrarn v okviru napovedane. Te podatke tekoče spremljamo v centru vodenja na novi ABB-jevi SCADI. O stavki so obveščeni tudi vsi sosednji sistemski operaterji za primer, ko bi se ELES obrnil na njih s prošnjo po zagotovitvi nekaterih sistemskih storitev.
Izpad npr. B6 se lahko v celoti nadomesti z zagonom vseh petih plinskih enot v Termoelektrarni Brestanica, zagonom enot v višini 200 MW, katere imamo dogovorjene z italijanskim sistemskih operaterjem TERNA, itd… V prehodnem obdobju bodo trgovci z električno energijo (v roku ure do dveh ur) poiskali nove vire izven teritorija naše države. Seveda bodo te cene bistveno višje. Finančne posledice bodo nosile predvsem tiste elektrarne, katere ne bodo zagotavljale sistemskih storitev (najprej preko pogodbenih kaznih s strani družbe ELES za sistemske storitve, nato pa še za razliko kritnega nakupa izpadle proizvodnje električne energije). Drastični ukrep družbe ELES bi bil lahko tudi prekinitev oz. enostranski odstop ter zakup določenih sistemskih storitev v tujini, predvsem v okviru bloka Slovenija-Hrvaška-BiH, če bi ocenili, da je nudenje sistemskih storitev onemogočeno kljub zakonskim predpisom. Za TEŠ bi to pomenilo več kot 20 mio EUR letnega izpada prihodkov.
Ponavljam, še enkrat, obratovanje slovenskega prenosnega omrežja je možno tudi v primeru, da ne obratuje nobena od velikih slovenskih elektrarn. Končni porabniki električne energije v naši državi preko računov za porabljeno električno energijo plačujejo tudi sistemske storitve, katere je ELES za leto 2016 zakupil izključno pri domačih elektrarnah in za katere bo plačal preko 43 mio EUR. Do slovenskih končnih porabnikov električne energije je korektno, da dobijo električno energijo na način, kot je uveljavljen v našem elektroenergetskem sistemu. Kot direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja bom deloval v smeri predhodno zapisanega!
Morebitno ne spoštovanje zakonov, posredno tudi pogodbenih obveznosti, katerih izpolnjevanje je zakonsko obvezno, pa je daleč od legitimne stavke! Upam, da se vsi stavkajoči zavedajo poleg svojih pravic tudi svojih specifičnih zakonskih obveznosti.
Od tako renomiranega dnevnika, kot je DELO, bi pričakoval, da z nepreverjenimi informacijami ne vznemirja svojih bralcev. Še najmanj, kar bi lahko avtor tega članka naredil, bi bilo, da pokliče na ELES. Tako pa lahko dobimo občutek, kot da si avtor tega članka želi, da bi v naši državi prišlo do elektroenergetskega kaosa.
direktor ELES, d.o.o.
mag. Aleksander Mervar