Novice

Ker je Energetski koncept Slovenije brez dvoma najtežje pričakovan dokument slovenske energetike želimo, da se kompas slovenske energetike usmerja odgovorno, preudarno in modro. ELES prenaša energijo in ohranja ravnovesje. Naša odgovornost nam narekuje poslanstvo v okviru katerega želimo, da je slišan vsak sogovornik, upoštevan vsak strokovnjak in da so naše odločitve, sprejete skupaj v duhu odgovornosti ter koristnosti. 

Dogodek o pametnih omrežjih v energetiki se je pričel s predstavitvijo direktorja Elesovega področja za strateške inovacije, mag. Uroša Salobirja, ki nam je predstavil odmevnejši projekt SINCRO.GRID. Zgodba tega projekta se začne z decentralizacijo in ima veliko dimenzij. Za ELES je ta projekt pomemben predvsem z dveh vidikov: zelo pomembnega povečanja deleža OVE in spremembe vloge odjemalca iz pasivnega spremljevalca dogajanja v aktivnega udeleženca elektroenergetskega sistema. Decentralizacija kot taka ima veliko vplivov na elektroenergetski sistem in zelo pomembna je sprememba pretokov, ki so vedno bolj nepredvidljivi. Sistemske elektrarne obratujejo vedno manj, sistemskih storitev pa bomo potrebovali vedno več. Naš dolgoročni cilj pa je nemotena oskrba z električno energijo ob vedno večjem deležu OVE. Partnerji pri projektu se zato ukvarjajo z iskanjem inovativnih rešitev za odpravo omejitev (prožnost jalove moči, termična zmogljivost daljnovodov in fleksibilnost delovne moč) na poti do tega pomembnega cilja. 

Zatem je direktor in glavni urednik Financ gospod Peter Frankl vodil pogovor z direktorjem družbe ELES mag. Aleksandrom Mervarjem. 

Kasneje so na omizju sogovorniki predstavili svoje poglede na EKS. Kot je poudaril direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar, se ELES zaveda, da gre pri projektih pametnih omrežij za uporabne projekte, ki imajo čezmejne vplive. Zaveda pa se tudi, da gre za velika tveganja. Ker so v družbi že leta 2012 začrtali smer, se zavedajo, kaj jih čaka, zato bodo leta 2030 pripravljeni. So pa po njegovih besedah na prelomnici, ko bo to treba storiti še na strani distribucije. Mervar pravi, da je razvoj tehnologij velik in se še razvija, zato moramo biti pripravljeni in prehitevanje drugih ni smiselno. Po prepričanju mag. Mervarja so pametna omrežja zadovoljivo vključena v EKS, Državni razvojni energetski načrt, ki bo naslednji pomemben dokument, pa bo moral še podrobneje opredeliti to področje. 

Kot je v nadaljevanju povedal profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in tudi predsednik slovenske nacionalne Platforme za pametna omrežja, prof. dr. Igor Papič, so se ti projekti začeli prav tu. Ob začetku so najprej člani platforme druge prepričevali v potrebe po demonstracijskih projektih, danes pa energetika narekuje, kaj je treba narediti, kar jih zelo veseli. Poudaril je, da se bodo novi projekti odvijali, da pa morajo biti ti ekonomsko upravičeni. Pomembno pa je v to zgodbo umestiti tudi slovensko industrijo. 

Direktor družbe SODO mag. Matjaž Vodušek je povedal, da imamo v sedanjih dokumentih nastavek enotnega koncepta pametnih omrežij v Sloveniji. Pomembni vprašanji sta predvsem upravljanje omrežij s tehnološkega vidika in upravljanje omrežij na strani odjemalcev. Da lahko to kvalitetno upravljamo, pa morami obvladovati podatke. Zato je največja dodana vrednost teh omrežij optimizacija. 

Predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob je spomnil, da obstoječ sistem deluje na stabilnosti, pametna omrežja pa prinašajo vse več malih odjemalcev. Smo na robu energetske revolucije in le še vprašanje časa je, kdaj se bo plaz sprožil. Opozoril je na pomanjkanje zavedanja distribucije, kaj odjemalec hoče. Ti so namreč po njegovem mnenju precej osveščeni in bodo posledično želeli sami upravljati s svojo energetiko, v elektroenergetskem sistemu pa bo to pomenilo motnjo s strani aktivnega odjema. 

Vodja centra za energetsko učinkovitost na IJS dr. Stane Merše pri uporabi pametnih števcev v Sloveniji napredujemo, nam pa v primerjavi s tujino še kar nekaj manjka do tam, da bo uporabnik vedel kaj potrebuje, kdaj in na kakšen način. 

Kot je poudaril mag. Uroš Salobir, SINCRO.GRID ni edini projekt pametnih omrežij, ki mu v Elesu posvečajo veliko pozornost. Pri izbiri pa je ELES selektiven. Inovacij vnaprej ni mogoče predvideti, pomembno vlogo pri tovrstnih projektih pa igrajo tudi poslovni modeli. 

Jurij Klančnik, direktor Področja za obratovanj je povedal, da je osnova za zanesljivo obratovanje dober nadzorni sistem, ki omogoča celovit pregled nad elektroenergetskim sistemom, s tem povezani pametni števci in telekomunikacijsko omrežje, ki omogoča prenos podatkov do tega sistema ter ustrezna višina sistemskih storitev.  »Eles igra na področju zagotavljanja sistemskih storitev proaktivno vlogo, saj se povezuje v trg sistemskih storitev z drugimi sistemskimi operaterji. Na področju terciarne rezerve smo uspešno podpisali porazume o delitvi rezerve znotraj bloka Slovenije, Hrvaške in Bosne ter sporazum o delitvi rezerve s sosednjim operaterjem TERNO, kar nam omogoča da smo lahko v Sloveniji zakupili manj terciarne rezerve, konkretno namesto 550 MW 250 MW. Na področju sekundarne smo implementirali sistem kompenzacij INC in prehajamo na vseevropski model kompenzacij IGCC,« navaja Klančnik.  Napovedal je, da na področju terciarne vključujejo tudi uporabnike in odjemalce omrežja v okviru storitve DSM, ki že danes nudijo 20 MW terciarne rezerve. V okviru razvojnih (FutureFlow) in implementacijskih projektov (PICASSA) delajo v smeri vključitve odjemalcev v sistem sekundarne regulacije, namreč prihodnost je zagotovo v smeri, da pasivne odjemalce spremenimo v aktivne, ki bodo lahko sodelovali pri nudenju ustreznih sistemskih storitev.

Direktor Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja in predsednik Slovenskega združenja CIGRÉ-CIRED mag. Marko Hrast je zbrane seznanil, kaj so trenutno najbolj aktualne teme na mednarodnem prizorišču. Ob tem je opozoril, da je pomembno, da gre razvoj elektroenergetskega sistema naprej paralelno v vseh elementih, da se v vse segmente sistema investira približno enak delež, sicer lahko elektroenergetski sistem postane nestabilen.