Direktor družbe ELES Aleksander Mervar je na podlagi uradnih podatkov EUROSTAT tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije. Rezultate primerjalne analize objavljamo v nadaljevanju.
Ljubljana, 5. maja 2025 - Direktor družbe ELES Aleksander Mervar je na podlagi uradnih podatkov EUROSTAT tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije. Primerjal je cene v Republiki Sloveniji s cenami v državah članicah EU, s poudarkom na cenah sosednjih držav Republike Slovenije. Analiza vsebuje tudi rast stroškov omrežnine leta 2024 glede na leto 2017. Hkrati je avtor empirično preveril še medijsko izpostavljeno korelacijo med višjim deležem proizvedene električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn ter višjimi končnimi cenami električne energije.
Analiza je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Slovenija se uvršča v spodnjo tretjino lestvice držav članic EU, kjer so bile cene električne energije med najnižjimi. V primerjavi s sosednjimi državami smo imeli v RS višje končne cene kot na Madžarskem in Hrvaškem ter nižje kot v Avstriji in Italiji. Ob tem je pomembno dejstvo, da ima Madžarska za Bolgarijo, Malto in Luksemburgom četrte najnižje končne cene, Hrvaška pa pete najnižje končne cene med sedemindvajseterico. Če primerjamo končne cene električne energije glede na standard kupne moči, analiza razkrije, da so bile v Republiki Sloveniji cene prav tako nižje od povprečja končnih cen električne energije v EU. V primerjavi z ostalimi državami članicami EU se Republika Slovenija po višini cen glede na »standard kupne moči« uvršča v spodnjo polovico držav, kjer so cene med najnižjimi.
Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU. Slovenija se uvršča v spodnjo polovico držav članic EU, kjer so stroški omrežnine med (naj)nižjimi.
Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije so ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 odstotkov cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE). Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) višji za 345,89 evrov oz. 45,77 odstotka. V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic. Imeli smo torej eno najnižjih končnih cen električne energije v EU.
Nekoliko drugačno pa je stanje na področju gospodarskih in industrijskih odjemalcev; analiza je razkrila, da so bile končne cene električne energije v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečnimi končnimi cenami električne energije v EU višje. So pa bile po drugi strani v Sloveniji povprečne končne cene električne energije skoraj za vse odjemne skupine negospodinjskih odjemalcev nižje kot v sosednjih državah.
Primerjave končnih cen električne energije negospodinjskih odjemalcev v Sloveniji tako s končnimi cenami negospodinjskih odjemalcev v EU kot v sosednjih državah so manj ugodne in razkrivajo, da so bile končne cene za gospodarske in industrijske odjemalce v Sloveniji med najvišjimi v EU. So pa po drugi strani stroški omrežnine, ki jo plačujejo gospodarski odjemalci, v Sloveniji bistveno nižji od povprečnih stroškov omrežnine, ki jo plačujejo gospodarski odjemalci v EU, in sicer za kar med 36,5 in celo 49 odstotkov. Ta razlika je še večja, če stroške omrežnine v Sloveniji primerjamo s stroški omrežnine, ki jo gospodarski odjemalci plačujejo v sosednjih državah, in sicer so ti stroški v Sloveniji celo do 53 odstotkov nižji. Rezultati analize tako zavračajo trditve Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je omrežnina razlog za nižjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa naj si bo to po novi ali stari omrežninskih metodologiji. Podatki, nasprotno, pričajo o tem, da nizki stroški omrežnine znižujejo končne cene električne energije.
V slovenskih medijih se je v zadnjih mesecih uveljavila teza, da imajo države z višjim deležem proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije, še zlasti iz sončnih in vetrnih elektrarn, tudi višje končne cene električne energije. Avtor analize je empirično preveril tudi to tezo in rezultati analize jo delno potrjujejo; v osmih državah, kjer delež električne energije iz OVE glede na vso proizvedeno električno energijo presega 40 odstotkov, je v povprečju za 10,7 odstotkov višja končno ceno električne energije, kar nakazuje na korelacijo med deležem proizvedene električne energije iz OVE in višino končnih cen električne energije.
Dokumenti