»Tako kot drugi deli gospodarstva se tudi sektor energetike spopada s številnimi izzivi, med drugim z vprašanjem, kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki uresničevati zeleni prehod, ki je skupen izziv vsem gospodarskim panogam,« je na sredini seji upravnega odbora (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS) v vlogi njenega predsednika poudaril direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar. Za uspešen zeleni prehod je ključno medsektorsko sodelovanje; širše gospodarstvo in energetski sektor morata sodelovati, saj sta medsebojno odvisna in prispevata k razvoju družbe. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in EZS si zato prizadevata za zagotovitev konkurenčnejših cen električne energije ter pozdravljata iniciative, kot je denimo vzpostavitev sheme o spodbujanju konkurenčnosti elektro intenzivnih podjetij.
Končne cene električne energije (te vključujejo cene električne energije, omrežnino, trošarino, OVE in SPTE ter druge dajatve, a brez DDV) za energetsko najbolj intenzivno industrijo (letna poraba med 70.000 in 149.999 MWh) so v Sloveniji po podatkih Eurostata še vedno na višji ravni kot v EU27 (2,7 odstotka višje v prvem polletju 2025). Ta razlika se sicer znižuje od prve polovice leta 2024, prav tako so pri manjših poslovnih porabnikih cene nižje od povprečja EU. UO EZS pri tem izpostavlja, da omrežnina ostaja primerjalna prednost slovenskega gospodarstva in predvsem predstavlja vir za nadaljnji razvoj elektroenergetskega omrežja in s tem zanesljivo oskrbo z električno energijo. Tudi pedsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je izpostavil, da se gospodarstvo zaveda potrebe po velikih vlaganjih v energetiki.
1. Po šestih letih so se cene električne energije za poslovne odjemalce v letu 2024 znižale
Maloprodajna cena električne energije (brez DDV) je za povprečnega poslovnega odjemalca v letu 2024 znašala 169,8 EUR/MWh in je bila za 21,3 odstotka nižja kot v letu 2023, ko je bila cena na najvišji vrednosti (215,7 EUR). Toda cena je v primerjavi s cenami leta 2021 še vedno višja za 80 odstotkov. Najbolj so se znižale cene v 4. najvišji kategoriji porabe (2 do 20 GWh), in sicer za petino, a so bile prav pri teh uporabnikih cene še vedno precej višje glede na leto 2021 (za 90 odstotkov višje). Najmanj so se v letu 2024 znižale cene v manjših porabniških skupinah, in sicer za okoli desetino oz. za 13 odstotkov (v skupini do 500 MWh). Najbolj so se cene električne znižale pri večjih porabniških skupinah, in sicer za med 25 in 20 odstotkov (v skupini od 2.000 do 70.000 MWh). V največji porabniški skupini se je cena znižala za 16,4 odstotka (v skupini od 70.000 do 150.000 MWh). V primerjavi z letom 2021 so bile cene najvišje pri največjih uporabnikih (70 do 150 GWh), kjer so bile višje še za 96 odstotkov, medtem ko so bile pri najmanjših uporabnikih (<20 MWh), višje za slabo polovico.
Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2024 znašala 207,2 EUR/MWh in je bila za 17,5 odstotka nižja kot leta 2023 in hkrati za 79 odstotkov višja kot leta 2021.
Cena energenta – električne energije (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je v letu 2024 za negospodinjske porabnike znašala v povprečju 133,7 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta znižala za 26 odstotkov, v primerjavi z letom 2021 pa je bila višja za 115 odstotkov. Cena električne energije (energenta) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), zvišuje. V prvem polletju leta 2025 je ta postopno upadla in je v povprečju znašala 120,7 EUR/MWh, kar je bilo za 7,4 odstotka manj kot v prvem polletju 2024. Cena je bila najvišja v prvem četrtletju 2023 (190,4 EUR/MWh), zatem pa se je postopno znižala na 109,4 EUR/MWh v drugem četrtletju 2025.
Regulirana cena omrežnine za negospodinjske odjemalce je v letu 2024 v povprečju znašala 23,8 EUR/MWh (brez DDV), in se je v obdobju enega leta povišala za 7,2 odstotka. Dajatve (OVE, SPTE in URE, prispevek Borzen) so v povprečju znašale 11,1 EUR/MWh (+2 odstotka), trošarina pa 1,3 EUR/MWh (enaka kot leto prej).
V 1. polletju 2025 je končna maloprodajna cena električne energije brez DDV (z vključeno omrežnino in dajatvami) za povprečnega poslovnega odjemalca na nacionalnem nivoju znašala 149,9 EUR/MWh, kar je bilo za 9,3 odstotka manj kot v prvem polletju 2024. V tem obdobju se je najbolj znižala cena za najmanjše porabnike (za okoli -18 odstotkov), nekoliko nižje je bilo pri velikih porabnikih (-13,7 odstotkov), pri vmesnih uporabnikih pa je bilo najnižje (-6 odstotkov). V drugem četrtletju 2025 je bila končna maloprodajna cena električne energije pred DDV nižja za 14,7 odstotka glede na 2. četrtletje 2024, podobno veliko pa je bilo zmanjšanje glede na predhodno četrtletje. Cena energenta (električne energije) za povprečnega negospodinjskega odjemalca je v drugem četrtletju 2025 znašala 109,4 EUR/MWh in se je, zaradi padca cen na trgu, v obdobju enega leta znižala za 14 odstotkov.
2. Mednarodna primerjava
Primerjava cen z drugimi državami EU-27 kaže, da se je Slovenija v letu 2024 po višini cene električne energije povprečne porabniške skupine (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) negospodinjskih odjemalcev, ki je znašala 172 EUR/MWh, uvrstila na 12. mesto med 27. državami EU (po padajočem vrstnem redu).
To predstavlja občuten pomik navzgor v primerjavi z letom 2021, ko je zasedla 24. mesto. Cena električne energije v Sloveniji je bila v letu 2024 za 2,7 odstotka nižja kot v Avstriji, za četrtino nižja kot v Italiji, za 22 odstotkov nižja kot na Hrvaškem in za 14 odstotkov nižja kot na Madžarskem. Bila je tudi nižja v primerjavi s ceno v Nemčiji, in sicer za 17,8 odstotka. V primerjavi s povprečno ceno električne energije v EU-27 (ta znaša 178 EUR/MWh), je bila v Sloveniji v 2024 nižja za 5,1 odstotka, medtem ko je bila v letu 2023 višja za 3,4 odstotka. V Sloveniji je bila cena električne energije (z vključenimi stroški in dajatvami, brez DDV) v 2024 za negospodinjske odjemalce cena za skoraj vse porabniške skupine (razen dveh) nižja, bila je tudi nižja od povprečja EU-27.
3. Energetika v 2024: poraba električne energije upada
Upravni odbor EZS je sicer obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2024, ki so jo pripravili v sektorju za analitiko v GZS. Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo v letu 2024 porabljeno 267 PJ energije, kar je bilo za 3,9 odstotka oz. za 10,2 PJ več kot leta 2023. Povečanje odraža večjo porabo naftnih proizvodov (za 5 odstotkov oz. za 4,5 PJ), nuklearne energije (za 4,2 odstotka oz. za 2,5 PJ) zemeljskega plina (za 8,3 odstotka oz. za 2,3 PJ) in povečanje oskrbe z geotermalno in sončno energijo, ki je porasla za 19,2 odstotka oz. za 1,4 PJ. Vrh oskrbe z energijo je Slovenija beležila leta 2017, ko je ta znašala 292 PJ. Poraba v letu 2024 je bila od te nižja za 8,5 odstotka oz. je bila druga najnižja po letu 2017. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2024 zadovoljila 56 odstotkov svojih potreb po energiji (53 odstotkov v 2023), manko v obliki naftnih derivatov in zemeljskega plina pa je pretežno zagotovila iz uvoza.
Proizvodnja električne energije na pragu je v letu 2024 znašala 16.108 GWh, kar je bilo za 6,5 odstotkov oz. za 978 GWh več kot v letu 2023. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 284 GWh oz. za 28,8 odstotka) ob vključevanju vse več sončnih elektrarn v omrežje. Največji delež k proizvedeni količini električne energije je v letu 2024 prispevala jedrska elektrarna (34,5 odstotka oz. 5.551 GWh), sledile so hidroelektrarne (33,9 odstotka oz. 5.456 GWh), termoelektrarne (23,8 odstotkov oz. 3.827 GWh) in sončne elektrarne (7,9 odstotka oz. 1.268 GWh). Vetrne elektrarne so ohranile nizek delež (0,04 odstotka oz. 7 GWh).
Po drugi strani je končna raba električne energije v Sloveniji v letu 2024 znašala 12.455 GWh in je bila na podobni ravni kot leto prej (nižja za 1 GWh). To je že tretje zaporedno leto z nižjo končno porabo. V prvih treh četrtletjih 2025 je bila končna poraba električne energije nižja še za desetino oz. za 927 GWh, in sicer zaradi manjše porabe pri poslovnih subjektih, predvsem v predelovalni dejavnosti in trgovini, kot tudi pri gospodinjstvih.
V zadnjih letih sicer poraba električne energije upada, in sicer zaradi povečanja samooskrbnih enot v podjetjih in gospodinjstvih (predvsem sončnih elektrarn), dviga energetske učinkovitosti v industriji in manjšega obsega energetsko intenzivne industrije. Sektor industrije in gradbeništva je v letu 2024 porabil 38,8 odstotka električne energije, sledijo gospodinjstva (34,1 odstotka), storitvene dejavnosti (23,5 odstotka), promet (2,4 odstotka), energetski sektor (0,6 odstotka), kmetijstvo in gozdarstvo (0,2 odstotka) in ostali uporabniki (0,3 odstotka).