V slovenskem prenosnem elektroenergetskem omrežju smo na vrhuncu zime zabeležili nov rekord v odjemu, zgodil se je 8. januarja je med 8. in 9. uro zjutraj in je znašal skoraj 2.300 MW.
Letošnja zima nam je postregla z nekaj izredno mrzlimi in oblačnimi dnevi, kar je močno obremenilo elektroenergetsko omrežje. To je botrovalo novemu rekordu odjema električne energije iz prenosnega omrežja.
V četrtek, 8. januarja, so se temperature spustile krepko pod ničlo. V Ljubljani je bilo med 8. in 9. uro zjutraj dobrih -9 stopinj Celzija, v Murski Soboti denimo -17, na Babnem polju pa so namerili celo -25 stopinj. Toplotne črpalke in drugi električni grelci so delovali na polni moči. Ker je pred tem snežna odeja prekrila dobršen del države, vključno s sončnimi elektrarnami, pa slednje kljub morebitnemu sončnemu obsevanju niso mogle proizvajati elektrike.
Kdaj je bil zadnji rekord?
V teh razmerah je slovensko elektroenergetsko omrežje zabeležilo nov rekord, saj je bil v tej uri povprečni odjem kar 2.299,7 MW (brez prištetih izgub, ki nastajajo na omrežju). To je rekordna vrednost odjema s prenosnega sistema oziroma vrednost koničnega odjema. Pred tem smo rekordni odjem zabeležili marca 2018, ko je odjem iz prenosnega omrežja v 13. uri dneva (med 12. in 13.uro) znašal 2.228 MW. Iz prenosnega omrežja sicer električno energijo prevzemajo zaprti distribucijski sistemi, kot sta denimo Acroni ali Talum, neposredni odjemalci, vseh pet elektrodistribucijskih podjetij in Črpalna elektrarna Avče, ko deluje v črpalnem režimu.
Rekordni odjem v zimskih razmerah je pokazal, da elektrifikacija ogrevanja in vremenski ekstremi hitro dvigajo konične obremenitve - to so izzivi, na katere bo treba prihodnja leta aktivno odgovarjati -, hkrati pa je tudi potrdil, da je slovensko prenosno omrežje robustno, in da ohranja visoko zanesljivost v vsakršnih razmerah.
Kako velik odjem je to?
Za orientacijo naj ilustriramo, da je 2299 MW v energetskem sistemu zelo velika moč in je primerljiva z zmogljivostjo tako rekoč vseh velikih elektrarn v Sloveniji - skupaj. 2299 MW odjema iz prenosnega omrežja pomeni, da je v danem trenutku dejanska skupna poraba vseh porabnikov znašala več, kot bi jo v tistem trenutku zmogle zagotoviti največje proizvodne enote v naši državi (če bi vse tisti trenutek obratovale na polni moči).
Skupna instalirana moč vseh delujočih proizvodnih enot Termoelektrarne Šoštanj namreč teoretično znaša 1029 MW (Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska enota PE51 42 MW in Plinska enota PE52 42 MW). Instalirana moč Jedrske elektrarne Krško (NEK) znaša 696 MW, instalirana moč Črpalne hidroelektrarne Avče (ko deluje v generatorskem režimu) pa 185 MW. Plinska enota Termoelektrarne Brestanica (TEB) ima instalirano moč 297 MW. Če vse te elektrarne po njihovih imočeh seštejemo, bo vsota še vedno nižja od 2299 MV. Če pa k TEŠ, NEK in TEB ter ČHE Avče dodamo še večjo hidroelektrarno (denimo Zlatoličje na Dravi s 126 MW), se približamo 2299 MW.
Četudi je torej moč 2299 MW neprimerljiva z instalirano močjo posameznih slovenskih proizvodnih enot, pa v svetovnem merilu ni nič neobičajnega in jo dosega ali presega vrsta velikih elektrarn, predvsem hidroelektrarn in kompleksov z več enotami.
Največja hidroelektrarna - in elektrarna nasploh - na svetu je Jez treh sotesk (Three Gorges Dam) na reki Jangce na Kitajskem in se ponaša z inštalirano močjo neverjetnih 22.500 MW (22,5 GW). Hidroelektrarna Itaipu na reki Parana na meji med Brazilijo in Paragvajem ima instalirano moč okrog 14.000 MW, hidroelektrarna Xiluodu na reki Džinša na Kitajskem pa 13.860 MW. Ena največjih sončnih elektrarn na svetu, Bhadla Solar Park v Indiji, ima moč 2 700 MW.
Sama instalirana moč nam daje orientacijo o njeni najvišji možni proizvodnji v danem trenutku in v tej luči lahko služi kot ilustracija, ne daje pa nam podatka o dejanski proizvodnji v nekem trenutku ali času.