V slovenskem prenosnem elektroenergetskem omrežju smo na vrhuncu zime zabeležili nov rekord v odjemu, zgodil se je 8. januarja je med 8. in 9. uro zjutraj in je znašal skoraj 2.300 MW.
Letošnja zima nam je postregla z nekaj izredno mrzlimi in oblačnimi dnevi, kar je močno obremenilo elektroenergetsko omrežje. To je botrovalo novemu rekordu odjema električne energije iz prenosnega omrežja.
V četrtek, 8. januarja, so se temperature spustile krepko pod ničlo. V Ljubljani je bilo med 8. in 9. uro zjutraj dobrih -9 stopinj Celzija, v Murski Soboti denimo -17, na Babnem polju pa so namerili celo -25 stopinj. Toplotne črpalke in drugi električni grelci so delovali na polni moči. Ker je pred tem snežna odeja prekrila dobršen del države, vključno s sončnimi elektrarnami, pa slednje kljub morebitnemu sončnemu obsevanju niso mogle proizvajati elektrike.
V teh razmerah je slovensko elektroenergetsko omrežje zabeležilo nov rekord, saj smo v tej uri zabeležili povprečni odjem kar 2.299,7 MW (brez prištetih izgub, ki nastajajo na omrežju). To je nov zgodovinski rekord v maksimalni konici odjema. Pred tem smo rekordni odjem zabeležili marca 2018, ko je odjem iz prenosnega omrežja v 13. uri dneva (med 12. in 13.uro) znašal 2.228 MW. Iz prenosnega omrežja sicer električno energijo prevzemajo zaprti distribucijski sistemi, kot sta denimo Acroni ali Talum, neposredni odjemalci, vseh pet elektrodistribucijskih podjetij in Črpalna elektrarna Avče, ko deluje v črpalnem režimu.
Rekordni odjem v zimskih razmerah je pokazal, da je slovensko prenosno omrežje robustno, in da sistem kljub manku sončne energije ter ogromni rabi za ogrevanje ohranja visoko zanesljivost, hkrati pa potrjuje, da elektrifikacija ogrevanja in vremenski ekstremi hitro dvigajo konične obremenitve, na katere bo treba prihodnja leta aktivno načrtno odgovarjati.