Električni mrk, ki je konec lanskega aprila prizadel Iberski polotok, je bil posledica več sočasnih in med seboj povezanih dejavnikov, izhaja iz končnega poročila Evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnega omrežja ENTSO-E. Poročilo poleg analize dogodka podaja tudi priporočila in ključne usmeritve za prihodnje.
Aprila 2025 je Iberski polotok doživel najobsežnejši električni mrk v Evropi v zadnjih dveh desetletjih. Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja (ENTSO-E) je objavilo končno poročilo o dogodku, ki ga je pripravila posebna strokovna delovna skupina. Poročilo predstavlja temeljne vzroke, ki so vodili do razpada, izpostavlja potrebo po okrepljenem sodelovanju med vsemi akterji v elektroenergetiki ter prinaša priporočila, ki bodo pripomogla k preprečevanju podobnih dogodkov v prihodnje.
Splet dogodkov, ki so privedli do razpada
Končno poročilo poudarja, da hitrega dviga napetosti, ki je sprožil verižne dogodke in nazadnje privedel do razpada sistema, ni mogoče pripisati samo enemu vzroku, temveč je bil posledica več sočasnih in med seboj povezanih dejavnikov. Noben izmed njih sam po sebi ne bi povzročil tako obsežnega dogodka, v medsebojni kombinaciji pa so ustvarili razmere, v katerih razpada ni bilo mogoče preprečiti.
Ključni dejavniki, ki so najbolj prispevali k razvoju napetostnih razmer in vodili v razpad sistema so sledeči:
- Majhen razmak med dovoljenim napetostnim nivojem in nastavitvami zaščitnih sistemov
Že majhen dvig napetosti nad dovoljeno mejo je vodil do izklopov naprav, kar je poslabšalo napetostne razmere.
- Neodzivnost obnovljivih virov na napetostne spremembe
Regulacija jalove moči s fiksnim faktorjem moči pomeni, da proizvodnja delovne moči vpliva tudi na proizvodnjo jalove moči (če torej sončna elektrarna poveča delovno moč, se poveča tudi njena oddaja jalove moči - in obratno, ko proizvodnja pade, pade tudi jalova moč - ne glede na napetostne razmere v omrežju).
- Neustrezen odziv konvencionalnih elektrarn
Konvencionalne elektrarne (kot so jedrske, termo- in hidroelektrarne) niso zagotavljale ustreznega obsega jalove moči, kar je vodilo v dvig napetosti.
Operaterji so pred dogodkom izvedli ukrepe, s katerimi so odpravili nihanja, vendar so ti ukrepi zmanjšali obremenitve vodov in povzročili dodatni dvig napetosti.
- Ročno upravljanje naprav za regulacijo napetosti
Kompenzacijske naprave (npr. dušilke), ki bi morale znižati napetost, zaradi ročnega načina upravljanja niso bile vključene pravočasno, saj je so se napetostne razmere slabšale razmeroma hitro.
- Neustrezne nastavitve zaščit proizvodnih enot
Neustrezne nastavitve zaščit v proizvodnih enotah, ki niso bile v skladu z zahtevami, so povzročile predčasne izpade proizvodnih enot, kar je zmanjšalo možnost regulacije jalove moči v sistemu.
Priporočila in ključne usmeritve za prihodnje
Končno poročilo prinaša širok nabor priporočil, katerih skupni namen je povečati zanesljivost in odpornost evropskega elektroenergetskega sistema. Posebej je izpostavljena potreba po učinkovitejši regulaciji napetosti ter jasnejših in enotnejših tehničnih zahtevah za obstoječe in nove elektrarne, vključno z obnovljivimi viri. Poročilo izpostavlja tudi potrebo po povečani avtomatizaciji, saj dinamični in hitro razvijajoči se dogodki presegajo zmožnosti učinkovitega ročnega ukrepanja. Med pomembnimi priporočili je tudi izboljšano spremljanje in modeliranje nihanja, ki se je izkazalo za pomemben predhodni dejavnik pri razvoju nesrečnega dogodka, ter posodobitev načrtov ohranitve sistema, ki morajo upoštevati ne le padce frekvence, temveč tudi nenadne in izrazite napetostne spremembe. Dogodek na Iberskem polotoku je opomin, da zanesljivost oskrbe ni samoumevna in zahteva nenehno posodabljanje tehničnih pravil, tesno sodelovanje vseh udeležencev ter dobro razumevanje fizikalnih omejitev elektroenergetskega sistema.
Ugotovitve poročila so pomembne tudi za slovenski prostor, kjer se delež razpršenih obnovljivih virov stalno povečuje, omrežje pa postaja vse bolj dinamično. Dogodek na Iberskem polotoku je zato priložnost za učenje in za okrepitev odpornosti sistema za zanesljivo oskrbo z električno energijo v prihodnje.
--
Prispevek je pripravil mag. Andrej Vrbinc, vodja Republiškega centra vodenja družbe ELES in član mednarodne delovne skupine ENTSO-E, ki je preiskovala električni mrk na Iberskem polotoku.