Objavljamo meddržavno primerjavo deleža proizvedene električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn ter drugih obnovljivih virov in iz nizkoogljičnih virov v letu 2025 v primerjavi z letom prej.
Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, je v pričujoči analizi primerjal podatke Evropskega združenje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja (ENTSO-E; European Network of Transmission System Operators for Electricity) o deležu proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije in iz nizkoogljičnih virov energije (torej proizvodnje iz obnovljivih virov in jedrskih elektrarn). "Ključna ugotovitev primerjalne analize je, da smo v Sloveniji po deležu nizkoogljične proizvodnje električne energije boljši od povprečja EU. Glede na delež proizvodnje zgolj iz sončnih in vetrnih elektrarn smo v Sloveniji zelo slabi, nekoliko bolje nam kaže po deležu proizvodnje iz vseh obnovljivih virov, torej če ob deležu proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn upoštevamo še delež proizvodnje iz hidroelektrarn," povzema mag. .Aleksander Mervar.
Družba ELES je sicer kot sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja del Evropskega združenje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja ENTSO-E. V združenju sicer poleg družbe ELES sodeluje še 35 sistemskih operaterjev iz drugih evropskih držav, tako tistih, ki so del Evropske Unije, kot tistih, ki niso. V pričujočo primerjalno analizo so vključeni podatki ENTSO-E o proizvodnji električne energije v letu 2025 po tipih proizvodnje za 36 držav, v pregledu je vključenih 26 držav članic EU (ni vključenih podatkov za Malto).
Kako se uvršča Slovenija?
S 6-odstotnim deležem proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn se je Slovenija uvrstila na rep lestvic - tako tiste, ki vključuje vse članice ENTSO-E, kjer je Slovenija pristala na dvaintridesetem mestu, kot na lestvici držav članic EU, kjer je Slovenija zasedla predzadnje mesto (25). Za povprečjem ENTSO-E (27 odstotkov) Slovenija po tej statistični primerjavi zaostaja za 80 odstotkov, za povprečjem EU (29 odstotkov) pa Slovenija zaostaja za 27,2 odstotka.
Tudi pri primerjavi deleža proizvodnje iz obnovljivih virov energije (v katerega so poleg sončne in vetrne energije vključene tudi hidroelektrarne), se naša država ni odrezala bistveno bolje; na lestvici 26 držav je zasedla 19-to mesto. Slabšo uvrstitev kot Slovenija so dosegle Bolgarija, Ciper, Češka, Francija, Madžarska, Poljska in Slovaška. Za povprečjem EU (49 odstotkov) Slovenija zaostaja za 22,7 odstotka.
S 79-odstotnim deležem proizvodnje električne energije iz vseh nizkoogljičnih virov pa se je Slovenija v primerjavi z ostalimi članicami ENTSO-E uvrstila na 11. mesto, v primerjavi s članicami EU pa na osmo mesto, kar je zelo dober rezultat. Povprečje EU (73,6 odstotkov) Slovenija presega za 7,3 odstotka. Večji delež proizvedene električne energije iz nizkoogljičnih proizvodnih virov od Slovenije so imele Avstrija, Danska, Finska, Francija, Luksemburg, Portugalska, Švedska in Slovaška.
V letu 2025 vendarle boljši rezultat kot v letu 2024
V letu 2024 smo imeli v Sloveniji zgolj 3,2 odstotni delež proizvedene električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, za povprečjem EU (28,1 odstotka) je Slovenija zaostajala za kar 88,5 odstotkov. V letu 2024 smo v Sloveniji zabeležili 38,1 odstotni delež proizvedene električne energije iz vseh obnovljivih virov, kar nas na lestvici 25 primerjanih držav EU uvršča na 17. mesto. Pri deležu proizvedene električne energije iz vseh nizkoogljičnih virov smo dosegli 73,5 odstotni delež, s čimer smo se na lestvici 25-tih držav uvrstili na 10. mesto.
V letu 2025 se je Slovenija torej vendarle odrezala bolje kot v letu 2024, in sicer predvsem zaradi povečanega deleža proizvodnje iz sončnih elektrarn, ki so pričele z obratovanjem v letu 2024 in v letu 2025.