Novice

V primerjavi z drugimi članicami EU imamo v Sloveniji bistveno nižje omrežninske stroške za negospodinjski odjem, v svoji novi primerjalni analizi omrežninskih dajatev ugotavlja direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar. Omrežninske dajatve v Sloveniji so za tri različne odjemne skupine za med 36 in 107 odstotki nižje od povprečja EU. V primerjavi s sosednjimi državami je omrežnina v Sloveniji za določene odjemne skupine višja le od Italije. V drugih državah EU so medtem, opozarja direktor Elesa, omrežninski stroški za gospodarstvo neprimerno višji kot v Sloveniji. V Nemčiji so medtem stroški omrežnine celo za dva- do trikrat višji kot omrežninski stroški v Sloveniji, v svoji analizi ugotavlja direktor družbe ELES, ki tako sklene, da omrežnina v Sloveniji veliki večini slovenskih gospodarskih družb ne slabša konkurenčnega položaja, temveč ga celo izboljšuje.

Omrežninski prihodki upadajo in ne zadoščajo potrebam…

Mervar ugotavlja tudi, da je percepcija večinskega dela javnosti, da so omrežninske dajatve visoke in so se z reformo oktobra 2024 še povečale, napačna. Dejansko so omrežninski prihodki v letu 2025 za več kot 13 odstotkov nižji oziroma za dobrih 47,5 milijona evrov manj kot leta 2023 (zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme v oktobru 2024). V primerjavi z letom 2016 so se omrežninski prihodki realno znižali za 116,9 milijonov evrov. Potrebna vlaganja v distribucijsko in prenosno omrežje so medtem zelo velika; na distribucijskem nivoju v povprečju tudi 100 in več odstotkov višja od povprečja realiziranih investicijskih vlaganj v letih 2016 do 2023. Glede na to, poudarja Mervar, bi pričakovali, da se letni omrežninski prihodki povečujejo. »Situacija pa je ravno nasprotna. Leta 2025 so bili nominalni omrežninski prihodki od tistih leta 2023 nižji za dobrih 45 milijonov evrov, v letošnjem letu bodo po oceni nižji za slabih 35 milijonov evrov, v letu 2027 pa za 76,5 milijonov evrov.«

»Omrežnine v naši državi že vrsto let zaostajajo za inflacijo in dejanskimi potrebami,« v svoji analizi ugotavlja Mervar, ki na podlagi uradnih podatkov ter primerjalne analize zagovarja tezo, da področje omrežninskih dajatev v Sloveniji ni zadovoljivo urejeno in da terja korenite spremembe, predvsem pa povečanje omrežnine.

Dokument, ki ga objavljamo v nadaljevanju, predstavlja poglobljeno analizo stanja omrežninskih dajatev v Republiki Sloveniji, primerjavo z EU, ocene prihodnjih potreb po dvigu tarif ter predloge ukrepov za vzdržnost financiranja razvoja elektroenergetskega omrežja.

…in bodo v prihodnosti še dodatno upadli

Prihodki od omrežnine že dolgov ne pokrivajo več realnih potreb. Za distribucijsko omrežje je denimo manko v letu 2025 znašal 111,2 milijonov evrov. Za pokrivanje regulativnega okvirja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja so bile v letu 2025 omrežninske tarife prenizke za skoraj 47 odstotkov. Ta primanjkljaj je ELES v zadnji letih pokrival predvsem iz naslova prihodkov od trženja čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Ti pa se bodo v prihodnjih letih zaradi sprememb v strukturi evropskega trga z električno energijo začeli zniževati, prav tako pa predlog t.i. omrežnega zakonodajnega paketa EU predvideva rezervacijo 25 odstotkov teh prihodkov za projekte skupnega evropskega interesa. 

Hkrati je Agencija za energijo v zadnji spremembi omrežninskega akta predvidela ukinitev uporabe drugega od petih omrežninskih blokov v nizki sezoni med marcem in oktobrom, kar bo prihodke še dodatno znižalo. Sprememba bo začela veljati s prihodnjim letom. Posledično se v letih 2027 in 2028 obeta še višji primanjkljaj. Za pokritje regulatornega okvirja v teh letih bi morale biti omrežninske tarife za distribucijsko omrežje višje za več kot 60 odstotkov. V nasprotnem primeru bi moral ELES za pokrivanje primanjkljaja porabiti vse svoje rezerve, hkrati pa se dodatno zadolžiti.

Brez sprememb omrežninskih tarif bi bila leta 2028 zadolženost družbe ELES nevzdržna, je v dokumentu posvaril direktor družbe ELES.

Zato je nujno, nadaljuje, bistveno zvišanje omrežninskih tarif za distribucijsko omrežje; če naj distribucijska podjetja v celoti realizirajo svoje desetletne razvojne načrte do leta 2034, v katerem predvidevajo za skoraj 4 milijarde evrov naložb v omrežja, bo treba »tarife za distribucijsko omrežje dvigniti za 79,14 odstotka, z upoštevanim mankom leta 2027 pa kar 153,66 odstotka.« Če bi distribucijskim podjetjem uspelo pridobiti dodatna evropska nepovratna sredstva za izpeljavo načrtovanih naložb, bi bilo potrebno zvišanje nekoliko manjše. »V tem primeru bo treba za nove investicije povečati tarife za 39,54 odstotka, kar je za 39,6 odstotnih točk manj kot po prvem scenariju, z upoštevanjem manka leta 2027 pa za 105,26 odstotka, kar je za 48,4 odstotne točke manj kot po prvem scenariju.«

V svojih zaključnih pripoočilih oziroma sklepih zato Mervar poudarja, da mora regulativni okvir elektrodistribucijskih podjetij odražati realno stanje in mora biti vzdržen vsaj za dobo petih let. Obstoječi regulativni okvir  za leta 2026 do 2028 je treba spremeniti že v letu 2026 in ga dopolniti za letih 2029 in 2030. Politika oblikovanja tarif upoštevati regulativni okvir elektrodistribucijskih podjetij, brez zanašanja na prihodke od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti, ki jih ustvarja ELES.

Dvig tarif ali razvojna stagnacija

Tako naj bi ELES pokrival stroške nakupa električne energije na distribucijskem omrežju, zagotavljal manjkajoče omrežninske prihodke elektrodistribucijskim podjetjem le še do konca leta 2026. Od 1. 1. 2027 pa bi morali omrežninski prihodki za uporabo distribucijskega elektroenergetskega omrežja v celoti pokriti priznan regulativni okvir vseh petih elektrodistribucijskih podjetij (ustrezno bi bilo treba tudi prilagoditi določila 152. člena EZ-2). Mervar prav tako predlaga povišanje dovoljenega količnika relativne zadolženosti za elektrodistribucijska podjetj iz 3,5 na 5,0, kot enega izmed finančnih ukrepov pa predlaga tudi neizplačilo dividend iz elektrodistribucijskih podjetij za SDH in manjšinskih delničarjev.

Dvig tarif za prenosno elektroenergetsko omrežje ne bo potreben do leta 2030, če bi ELES od 1. 1. 2027 s svojimi prihodki financiral svoj regulativni okvir; so pa finančni viri družbe ELES močno odvisni od letnih prihodkov avkcij za čezmejne prenosne kapacitete.

Alternativna možnost je, da ELES tudi v prihodnje krije stroške izgub električne energije na distribucijskem omrežju, v tem primeru pa bi se morale tarife za distribucijsko omrežje povečati do nivoja, ki bo v celoti pokrival regulativni okvir distribucijskega omrežja brez stroškov izgub.

V nasprotnem primeru, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, opozarja Mervar, je treba v prvi polovici leta 2026 spremeniti Razvojni načrt distribucijskega sistema Republike Slovenije 2026 – 2034, tako po vsebini kot vrednostno – in vrednost 3,94 milijarde evrov investicij znižati na največ 2,2 milijardi evrov investicij, »ne glede na posledice za elektroenergetski sistem Slovenije, državo Slovenijo in državljane«.