Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, je na podlagi uradnih podatkov EUROSTAT tudi za leto 2025 izdelal primerjalno analizo cen električne energije in omrežninskih dajatev. Končne cene električne energije v Republiki Sloveniji je primerjal s cenami v ostalih državah članicah EU ter posebej še s cenami v sosednjih državah Slovenije. Analiza vsebuje tudi primerjavo stroškov omrežnine tako za gospodinjski kot negospodinjski odjem ter rast stroškov omrežnine v letu 2025 glede na leto prej in leto 2017.
Kakšne cene električne energije in kakšno omrežnino pravzaprav plačujemo v primerjavi z drugimi evropskimi in še zlasti našimi sosednjimi državami?
Leta 2025 so se končne cene električne energije v Sloveniji tako za gospodinjski kot negospodinjski odjem znižale bolj kot v EU in naših sosednjih državah. Pri gospodinjskem odjemu smo imeli v povprečju šeste najnižje cene (vse lestvice in kategorizacije so strukturirane od države, kjer so cene najnižje, do države, kjer so cene najvišje), kar je nas uvršča še tri mesta ugodneje, kot smo se uvrstili leta 2024. Pri negospodinjskem odjemu smo imeli v Sloveniji desete najnižje cene, kar je ravno tako za pet mest ugodnejša uvrstitev kot leto prej. Povprečne končne cene za gospodinjski odjem so bile v EU leta 2025 višje za 47,9 odstotkov kot v Sloveniji, za negospodinjski odjem pa za 17,1 odstotkov. Če bi imeli v letu 2024 povsem sproščene cene električne energije za gospodinjski odjem (zaradi vladne uredbe so bile te regulirane), bi bili rezultati primerjalne analize pri končnih cenah v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 še bistveno boljši.
V Sloveniji imamo eno najnižjih omrežnin izmed 27-tih držav članic EU, in to velja tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo in celo za nekatere velike industrijske porabnike, je pokazala primerjalna statistična analiza, ki je v celoti objavljena v nadaljevanju. Na lestvici 27-tih držav članic bi se torej Slovenija po višini omrežnine, ki jo plačujemo gospodinjski odjemalci, uvrstila v zgornjo četrtino držav z najnižjo omrežnino. Lani smo v Sloveniji odjemalci plačevali šesto najnižjo omrežnino v EU. V celotni EU so povprečni gospodinjski porabniki električne energije, recimo jim evropski državljani, v povprečju plačevali za dobrih 82 odstotkov dražje omrežninske prispevke od prispevkov, ki smo jih plačevali slovenski državljani. In plačevali smo za polovico nižje omrežninske dajatve, kot so jih plačevali v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem.
Podobno se je tudi povprečna omrežnina, ki jo v Sloveniji plačujejo gospodarski odjemalci (podjetja in industrija), v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 znižala za šest odstotkov, medtem ko se je v EU in sosednjih državah v tem istem obdobju povišala za 9 odstotkov (izjema je le skupina največjih industrijskih porabnikov električne energije, tista, ki na leto porabi 70.000 in več megavatnih ur električne energije, saj se je zanje omrežnina v sosednjih državah v povprečju znižala). Že tako relativno nizko povprečno omrežnino v letu 2024 (trinajsta najnižja v EU) je v letu dodatno znižal ukrep iz Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce .
V povprečju so gospodarske družbe lani plačevale četrto najnižjo omrežnino med 27-timi državami članicami EU, torej so se znova znašle v samem vrhu držav, kjer je omrežnina najcenejša. Slovenska podjetja so bila v tem vrhu tudi leta 2024, ko so plačevala sedmo najnižjo omrežnino med 27-timi državami članicami. Omrežnina, ki jo je plačeval povprečen evropski gospodarski odjemalec, je bila lani kar za 101,2 odstotka višja od omrežnine, ki jo je plačeval povprečen slovenski gospodarski odjemalec. V Nemčiji, ki jo tako radi izpostavljamo kot vzorčni primer zelenega prehoda, gospodarstvo in industrija plačujeta dva- in trikrat višje omrežninske prispevke. Še več, slovenska podjetja so lani v povprečju plačevala najnižjo omrežnino v primerjavi s povprečno omrežnino, ki so jo plačevala podjetja v vseh štirih sosednjih državah.
Glede na majhnost slovenskega elektroenergetskega sistema, je takšna razvrstitev presenetljiva, saj načeloma velja pravilo, da vzdrževanje tem manjšega elektroenergetskega sistema terja tem višje stroške oziroma, poenostavljeno, manjši kot je sistem, dražji je. Dodatno so rezultati analize nelogični ob dejstvu, da velja slovensko prenosno omrežje za eno izmed treh najbolje razvitih prenosnih omrežij v EU.
Delež nabavnih cen električne energije v končnih cenah električne energije je leta 2025 znašal 63,2 odstotka in je bil peti najvišji delež v državah članicah EU. Ta delež v EU v povprečju znaša 48,7 odstotka. Delež omrežnine v končnih cenah električne energije je znašal 12,4 odstotka in je bil tretji najnižji med državami članicami EU. Ta delež v EU v povprečju znaša 21,2 odstotka. Interpretacija omenjenih podatkov vodi v sklep, da višino končnih cen električne energije v Sloveniji generira predvsem nabavna cena električne energije.
Podrobnejša statistika, primerjalna analiza in interpretacija rezultatov je razvidna iz spodnjega dokumenta.