Direktor družbe Eles, mag. Aleksander Mervar, je v svoji novi analizi borznih cen električne energije izračunal, da obeti za gospodarske družbe, ki so doslej odlašale z nakupi potrebne električne energije za prihodnje obdobje, do konca prihodnjega niso ugodni.
Tisti, ki svojih prihodnjih potreb po električni energiji niso pravočasno zavarovali in so z nakupom odlašali v pričakovanju nižjih borznih cen, bodo morali manjkajoče količine električne energije kupovati po bistveno višjih cenah, kažejo izsledki analize. Tudi ob ugodnem razpletu obstaja bojazen, da bodo cene za 50 do 70 odstotkov višje od cen, ki so veljale še do sredine februarja letos, opozarja mag. Mervar.
Vse od začetka vojne v Iranu smo priča siloviti rasti cen energentov. V medijih so izpostavljeni predvsem naftni derivati in zemeljski plin, manj pa rasti cen električne energije. Rast borznih cen produkta »base« za leto 2027 je bila namreč v zadnjih mesecih izjemna. Indeks rasti borzne cene na dan 16. oktobra 2026 v primerjavi z najnižjo borzno ceno za leto 2027, ki je bila zabeležena 23. februarja 2024, znaša kar 273, kar pomeni, da so se borzne cene v tem obdobju podražile za kar 2,7-krat. Tudi primerjava cene 16. oktobra s povprečno borzno ceno v obdobju od 1. januarja 2024 do 16. oktobra 2026 kaže izrazito rast, indeks znaša 179.
Kakšnim tveganjem zaradi visokih in težko obvladljivih nabavnih cen energentov so oziroma bodo izpostavljene posamezne gospodarske družbe v Republiki Sloveniji, je v veliki meri odvisno od tega, kateri energenti prevladujejo v njihovih proizvodnih procesih ter ali so pravočasno in premišljeno upravljale tveganja njihovega nakupa. Odgovorni gospodarski subjekti so ustrezne strategije obvladovanja nakupa in porabe energentov vzpostavili že pred leti, še posebej po cenovnih šokih leta 2022, ki so sledili ruski invaziji na Ukrajino. Žal pa to ne velja za vse.
Milijonska cena odlašanja z nakupom električne energije
Direktor družbe ELES je na podlagi dejanske porabe električne energije v letu 2025 izdelal oceno mesečnih potreb po električni energiji za obdobje od 1. novembra 2026 do 28. februarja 2027 ter izračunal oziroma ocenil strošek nakupa potrebne električne energije za dva hipotetična uporabnika električne energije:
- Porabnik A je porabnik s porabo, ki ustreza povprečni porabi 50 največjih porabnikov električne energije v letu 2025
- Porabnik B pa ustreza karakteristikam največjega porabnika električne energije v letu 2025.
Razlike med posameznimi scenariji so izrazite; če bi porabnik A svoje prihodnje potrebe pravočasno zavaroval z nakupom letnih produktov, bi njegov strošek znašal približno 1,1 milijona evrov.
Če je z nakupom odlašal in bo potrebne količine zagotavljal s četrtletnimi produkti, bo njegov strošek višji za 2,15-krat oziroma za približno 1,27 milijona evrov, kar pomeni indeks 215.
Še večja je razlika pri nakupu mesečnih produktov. V tem primeru bi porabnik plačal približno 2,4-krat več oziroma 1,51 milijona evrov več (indeks 237).
S pravočasnim nakupom letnih produktov bi imel porabnik B za 4,5 milijonov evrov letnih stroškov. Če bi uporabnik B ugodno obdobje zamudil in bi kupoval kvartalne produkte, bi plačal za 2,15-krat več oziroma za 5,19 milijona evrov več (indeks 215). Še slabše bi jo odnesel v primeru nakupa mesečnih produktov, saj bi plačal kar 6,18 milijona evrov več oziroma za 2,37-krat več (indeks 237).
Čakanje je torej lahko zelo drago: odločitev o tem, kdaj zavarovati prihodnje potrebe po električni energiji, lahko za večjega industrijskega odjemalca pomeni večmilijonsko razliko v stroških. Odlašanje z nakupom v pričakovanju nižjih cen je tako prevzem konkretnega cenovnega tveganja z zelo velikimi finančnimi posledicami.
Ko se čakanje na nižje cene ne izide: analiza konkretnih primerov
Kaj lahko pomeni špekulativno čakanje na nižje borzne cene električne energije, če se pričakovanja ne uresničijo, je mag. Mervar izračunal tudi na primeru največjega slovenskega porabnika električne energije. Leta 2025 je ustvaril približno 9 milijonov evro čistega poslovnega izida, kar preračunano na štirimesečno obdobje od novembra do februarja znaša približno 3 milijone evrov.
Če svojih prihodnjih potreb po električni energiji ni pravočasno zavaroval in bo električno energijo kupoval z mesečnimi terminskimi produkti za november in december 2026 ter januar in februar 2027, bi bili stroški nakupa električne energije višji za približno 6,18 milijona evrov. Ob predpostavki nespremenjenega poslovanja bi to pomenilo, da bi zgolj zaradi višjih stroškov električne energije v tem obdobju namesto pričakovanega poslovnega rezultata ustvaril približno 3,18 milijona evrov izgube. Povečanje stroškov bi torej za približno 106 odstotkov preseglo pripadajoči čisti poslovni izid tega obdobja.
Predpostavimo še, da ta porabnik električno energijo praviloma kupuje z letnimi produkti, vendar je z nakupom za leto 2027 odlašal do 16. oktobra 2026. Če bi letni produkt za leto 2027 kupil v obdobju, ko je bila borzna cena letos najnižja, bi njegov letni strošek nakupa električne energije znašal približno 13,4 milijona evrov. Če je isti produkt kupil 16. oktobra 2026, pa bi bili njegovi letni stroški za približno 9,9 milijona evrov višji. To pomeni približno 74-odstotno povečanje stroškov oziroma 1,74-kratnik prvotnega stroška. Že samo to povečanje bi preseglo njegov celotni čisti poslovni izid iz leta 2025.
Oba scenarija kažeta, da odločitev o času nakupa električne energije ni nepomembna. Čakanje na ugodnejše razmere lahko prinese prihranek, če cene padejo, če se gibanje trga obrne v nasprotno smer, pa lahko podjetju povzroči zelo velike dodatne stroške. Na vprašanje, kdaj je torej pravi trenutek za nakup električne energije, mag. Mervar odgovarja: »Takrat, ko ocenite, da vam nabavna cena omogoča poslovanje v okviru pričakovanega poslovnega rezultata. Če cene po nakupu padejo, naj vas to ne obremenjuje preveč. Pomembneje je razmisliti, kakšne bi bile posledice, če bi se zvišale.«
Leto 2027 bo z vidika cen električne energije zahtevno
Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar ocenjuje, da bosta prihodnji dve leti, še posebej leto 2027, z vidika cen električne energije zahtevni. Gibanje cen bo odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov, pri čemer bodo med najpomembnejšimi geopolitične razmere in gibanje cen energentov ter vremenske razmere v Evropi. V zimskih mesecih bo pomembno predvsem, kako nizke bodo temperature in kakšna bo posledično poraba zemeljskega plina. Mila zima bi zmanjšala pritisk na evropske zaloge plina in s tem tudi tveganje izrazitejše rasti cen.
Nasprotno pa bi lahko zelo vroče in suho poletje ponovno povečalo pritiske na evropski elektroenergetski sistem. Visoke temperature in nizki pretoki rek lahko vplivajo na proizvodnjo hidroelektrarn ter na obratovanje termoelektrarn in jedrskih elektrarn, pri katerih je razpoložljivost vode pomembna za hlajenje. Ob daljših sušnih obdobjih bi se lahko zmanjšala tudi proizvodnja hidroelektrarn.
Takšne razmere lahko povzročijo zelo velika nihanja urnih cen električne energije. Ob visoki proizvodnji sončnih elektrarn se lahko v posameznih dnevnih urah pojavijo zelo nizke negativne cene, medtem ko se lahko v urah nizke proizvodnje iz obnovljivih virov cene močno zvišajo, zlasti kadar mora manjkajočo proizvodnjo zagotavljati dražja proizvodnja iz plinskih elektrarn.
Po drugi strani pa bi morebitna umiritev geopolitičnih razmer in posledično znižanje cen zemeljskega plina lahko pomembno vplivala tudi na evropske cene električne energije. Cena plina je pri tem posebej pomembna tudi z vidika konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Dolgotrajna velika razlika med cenami zemeljskega plina, ki jih plačujejo evropska in ameriška podjetja, predstavlja za energetsko intenzivno evropsko industrijo pomembno konkurenčno slabost.
Mag. Mervar tako ocenjuje, da bodo gospodinjstva leta 2027 cenovnim tveganjem izpostavljena manj kot del negospodinjskih odjemalcev, saj trgovci potrebe gospodinjskih odjemalcev praviloma cenovno zavarujejo vnaprej in za daljše obdobje. Najbolj izpostavljena bodo tista podjetja, ki svojih potreb za leto 2027 niso pravočasno cenovno zavarovala in imajo še vedno odprte nabavne pozicije. Ta podjetja so z odlašanjem nakupa prevzela tveganje prihodnjega gibanja tržnih cen. Številna podjetja so medtem svoje prihodnje potrebe pravočasno zavarovala in pri njih bo neposredni vpliv cenovnega šoka zato bistveno manjši. Prav razlika med pravočasno zavarovanimi in odprtimi pozicijami bo lahko leta 2027 eden ključnih dejavnikov cenovne izpostavljenosti posameznih podjetij.
Po nekaterih informacijah naj bi pristojno ministrstvo razmišljalo o možnih ukrepih, s katerimi bi bilo mogoče vsaj delno ublažiti cenovne pritiske v prihodnjem letu; mag. Mervar glede na izsledke pričujoče analize ostaja na stališču, da je pri oblikovanju morebitnih ukrepov ključno razlikovanje med podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, in tistimi, ki so se zavestno odločila, da cenovnega tveganja ne bodo pravočasno zavarovala.
Kot direktor reguliranega podjetja, ki je nosilec koncesij za prenosno in distribucijsko elektroenergetsko omrežje, je mag. Mervar letos večkrat opozoril tudi na problem prenizkih omrežninskih prihodkov elektrodistribucijskih podjetij. Primanjkljaj za zdaj pokriva ELES, vendar se njegov manevrski prostor zmanjšuje. Kljub temu pa glede na pričakovane razmere na energetskih trgih meni, da leto 2027 ni primeren trenutek za dodatno zvišanje tarif za uporabo elektrodistribucijskega omrežja, saj je pri odločitvah, ki zadevajo vse plačnike električne energije smiselno upoštevati tudi širše cenovne razmere in obremenitve odjemalcev. Agencija za energijo sicer je pri določanju omrežnine samostojen regulator, odločitev je v njeni pristojnosti.
Po oceni mag. Mervarja bi bil učinek skupnih prihodkov iz naslova nezvišane omrežnine za investicije elektrodistribucijskih podjetij v letu 2027 še obvladljiv, če bi se vprašanje ustreznega financiranja distribucijskega omrežja sistemsko uredilo po letu 2028. V vmesnem obdobju pa bi to pomenilo predvsem večje potrebe po zadolževanju elektrodistribucijskih podjetij in zlasti ELES.
Mag. Mervar medtem podpira rešitev iz osnutka interventnega zakona, ki predvideva začasno znižanje stopnje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka ter dodatno predlaga, da znižana stopnja velja vse leto 2027, z možnostjo podaljšanja tudi v leto 2028, če se cene energentov do takrat ne bi vrnile na raven iz februarja 2026.
Celotna analiza je dostopna v priloženem dokumentu.