Sinhrono povezanim evropskim sistemom je skupna frekvenca, ki le malenkostno niha okoli svoje nazivne vrednosti 50 Hz. Takšen rezultat je posledica vzajemne pomoči vseh povezanih sistemov pri njenem vzdrževanju, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah povezanega delovanja evropskih sistemov.Morebitni primanjkljaj proizvodnje električne energije, ki ga lahko povzroči izpad velikega proizvodnega bloka, vpliva na nižanje frekvence povezanega sistema. V Evropi imamo uvedene mehanizme, ki se v takem primeru sprožijo in delujejo v smeri ponovne povrnitve frekvence v meje normale. V okviru teh velja omeniti predvsem primarno regulacijo frekvence, ki povzroči, da se agregati, vključeni v nudenje te storitve, na upad frekvence odzovejo z avtomatskim povečevanjem proizvodnje električne energije, kar vpliva na nižanje razkoraka med proizvodnjo in odjemom ter posledično na zviševanje frekvence. Omenjena sistemska storitev je vzajemna, kar pomeni, da jo z namenom normalizacije frekvence izvajajo vsi sistemi v povezavi.
V Evropi posvečamo sistemski operaterji zaradi velikega medsebojnega vpliva veliko pozornost medsebojnemu obveščanju. Z namenom ažurnega obveščanja o trenutnem stanju sistemov smo uvedli sistem EAS (ENTSO-E Awareness System), preko katerega izmenjujemo ključne podatke o stanju in delovanju posameznih sistemov. Med temi podatki so tudi informacije o trenutni frekvenci, o izmenjavah električne energije, informacije o stanju sistemov ipd. Te informacije pomagajo pri odločanju operativnega osebja. Ko kateri izmed evropskih sistemskih operaterjev preko EAS sporoči, da ima težave, so ostali operaterji še bolj pozorni in pripravljeni na morebitno širitev motenj ter nudenje medsebojne pomoči. Sistemski operaterji si ob nastopu težav medsebojno pomagamo, zato imamo s sosednjimi sistemskimi operaterji dogovorjene procedure o medsebojni pomoči. V zadnjem času se take procedure uveljavljajo tudi na nivoju regij in celo za celoten sinhrono povezani sistem kontinentalne Evrope.
